bi se vi na našem mestu odselili
Odvisno od tega, kako se vtika. Včasih ni to nič slabega. Tudi pomoč pri čuvanju recimo je vtikanje, ki nemalokdaj prav pride. Včasih mladi starši mislijo, da so pojedli vso pamet tega sveta in da so njihovi starši neumni in da nič ne vejo o vzgoji in jim niso pripravljeni niti prisluhniti, ter se čutijo ogrožene ob vsaki njihovi pripombi.
Jaz se s svojimi starši razumem in bi zagovarjal svoja stališča, bi pa tudi razmislil o njihovih pripombah, saj so to že dali skozi, po mojem mnenju precej uspešno. Tudi vem, da se bi se dalo z njima pogovorit, zato bi najprej iskal rešitev v tej smeri.
Če pa misliš, da tvoji starši nimajo pojma o vzgoji, potem pa dvomim, da se boste lahko karkoli zmenili.
Na svojem bosta ne le kot starša, temveč tudi kot partnerja začela funkcionirati drugače. Obenem ne bosta izgubljala časa s tem, da potujeta na gradbišče in tako vam bo dana možnost, da več časa preživite skupaj.
Mladi in stari se navadno bolje razumejo, če ne živijo skupaj, saj se jim ni potrebno medsebojno prilagajati. Vsako obdobje življenja ima svoje navade in ritem.
spoštovana hvala bogu!
Sploh ni poanta v šlepanju. Mi smo samostojna družina. Velikokrat ona dva potrebujeta našo pomoč.
Ti si absolutno zgrešila point mojega posta.Ti očitno nisi nikoli marala svojih otrok in namesto da bi jih vzgojila v odrasle samostojne osebke, so ti v breme in komaj čakaš da se poberejo na svoje ali pa ti jih še vedno ni uspelo brcnt iz hiše?!
Ne posplošuj in ne sodi po sebi.
Najbolj konstruktiven odgovor je dal Marko.
Mislim, da je čas, da se ljudje naučimo bolj sodelovati in upoštevati drug drugega. Najlažje je nekoga poslati v tri krasne in delati po svoje. Časi so težki in marsikdo še za kruh nima, kaj šele za lastno stanovanje. Če imajo starši dovolj veliko hišo, ne vem zakaj bi v njej bivali sami. To ni nikomur v korist. Lahko si medsebojno pomagate. Vi mladi pripomorete z vlaganjem v hišo, kar starša sama gotovo ne zmoreta. Onadva pa pomagata pri varstvu in vzgoji otrok. Da, vzgoji, prav ste slišali!
Opažam, da so otroci, ki jih pomagajo vzgajati starejše generacije, mnogo bolj socializirani, sočutni, prijetni, kot tisti, ki so deležni izključno novodobne plastik fantastik vzgoje. Se pravi vse dobiti tukaj in zdaj in samo najboljše je dovolj dobro za našega sončka. Zakaj starejšim bolj uspeva? Ker imajo drugačen vrednostni sistem. Vzgajani so bili v duhu, da so odrasli ljudje pomembnejši od otrok in da je treba spoštovati avtoriteto. V današnji plastik fantastik družbi je pa otrok sonček, torej središče vsega, samo najboljše je dovolj dobro zanj in vsi se morajo njemu prilagoditi. Starejše generacije zato pomagajo, da se naša družba kolikor toliko še drži v ravnovesju in da čisto vse ne podleže egoistični mentaliteti.
Rešitev je v temeljitem pogovoru. Usedite se s starši, ko boste vsi sproščeni in dobre volje in bodo otroci kje drugje, pokličite kako teto, da vam jih odpelje na sprehod. Povejte vsak svoja pričakovanja in cilje pri vzgoji in jih tudi kam zapišite. Nato se čez en mesec dobite še enkrat, prečekirajte seznam in ugotovite, koliko od tega ste uresničili.