Ali mi lahko katera svetuje kako naprej. Zelo si želim zanosit, vendar zaradi nerednih menstruacij ne vem kaj naj, ali naj čakam ali naj zopet obiščem ginekologa. Nazadnje sem bila pred štirimi meseci. Ker nisem imela M mi je dala Dabroston da sem jo dobila in Klomifen za delovanje jajčnikov. M sem imela 2x, zdaj pa že dva meseca nič. Test sem naredila pa nič. Kaj mi svetujete? Ali naj čakarm da pride M, če sploh pride, ali naj grem spet k ginekologu?
Ali je možno, da zanosim čeprav nimam M, ali pride do ovulacije.
Zelo bi bila vesela, če mi napišete kakšne izkušnje imate ve glede tega, če je katera v podobnem položaju.

Pozdravček in veliko dvojnih črtic.

NataŠa

Ne odlašaj s ponovnom pregledom pri ginekologu.To bi svetovala vsem…..Čas prehitro teče.Takoj se naroči in malo pognjavi…Veliko sreče ti želim.
Kaja

jaz sem v podobni situaciji. Po 5 letih jemanja KT Cilest sem se odločila, da bo čas za otroke. In sem po nasvetu ginekologa počakala 3 mesece (naj bi po opustitvi KT 3 mesece čakala oz. pustila norm,alnemu ciklusu M da se ustali po starem). M pa ni in ni bilo. Po več kot 2 mesecih sem šla k ginekol., ki mi je dal Primolut-nor tablete. Ko sem prenehala z jemanjem, se je pojavila M. Nato zopet 70 dni nič. Sem šla spet in so mi dali Dabroston, ki ga zdaj jemljem (10dni), nato bom zopet čakala….

me pa zanima:
– ali se lahko trudim zanosit (torej odnosi brez zaščite) ali naj čakam, da se telo ustali, torej na redne M?

A čas teče. Imam 28 let.

V mnogih literaturah( nikakor ne v literaturi sodobne medicine) lahko zasledimo trditve, da ni nujno, da mora imeti ženska menstruacijo, da zanosi. Naprimer prasnojedke, zgubijo menstruacijo a so prav tako enako plodne kot tiste, ki jo imajo. Na vašem mestu ne bi čakala in bi pač poskušala zanositi.
Prej najbrž ne morete zanositi od samega prpričanja, da je brez menstruacije nekaj narobe z vami in da to ni normalno in da tako nikakor ne morete zanositi. Včasih bi bilo lepo, ko bi naši zdravniki vzeli v roke še kakšno drugo literaturo ( kitajska medicina, alternativna…) da bi razumeli, da ni naše telo le fizični stroj, temveč, da je um tisti, ki določene zadeve največkrat blokira in da ženska ( prav tako partner) ne sme biti pod stresom, kadar hoče zanositi, saj za telo to pomeni, da nekaj ni v redu in da telo še ni pripravljeno za rast novega življenja – tako, do spočetja ne pride in ne pride.
Mnogo je zgodb ko so partnerji po dolgih letih poskušanja obupali, mogoče se sprijaznili s tem, da jim pač ni usojeno imeti otrok, mogoče so otroka posvojili, potem pa kar na enkrat ni bilo več nobenega problema in je šlo tudi po naravni poti.

Držim pesti za vas in upam, da vam bo že naslednjič uspelo!

Lala

Mene pa zanima če si jemala klomifen pa kljub temu nisi dobila M?

Pa še moja izkušnja:

Več kot 1 leto sva se trudila, pa nič. Menstruacije neredne. Ko sem se začela zdraviti, mi je zdravnik predpisal Klomifen za tri mesece, potem pa naprej, če ne bi bilo nič.
Nato mi izostane menstruacija za 3 mesece (kar se mi ni zgodilo še nikoli – vedno sem jo imela ful pogosto).
Nato sem dobila Dabroston, za sprožiti M, nato pa sem kar začela s Klomifenom, kot mi je bilo naročeno.
Hvala bogu, po drugi škatli teh čudežnih tablet sem končno zanosila in nosim dvojčke.
Moram povedati, da se sploh nisem obremenjevala kdaj imam ovulacijo in kdaj ne. Mislim, da tudi ta spontanost dosti pripomore. Ko sem delala test, sem bila 100% prepričana, da nisem noseča. Jaz sem enostavno rekla kaj bo, pa bo. Če ne na takšen, pa na drug način.

Ajde, sprostite se malo, pa bo. Držim pesti!

Vsem bi se rada zahvalila za odgovore in da ste mi zaupale vaše izkušnje. Tako rada bi se sprostila in vsaj mal pozabila na to, pa mi enostavno ne uspe. Vendar ste mi ulile upanje.
Kim v katerem tednu nosečnosti si, ali nosečnost poteka brez težav?
Prebrala sem, da je lahko pri jemanju Klomifena pride do dozoritve dveh jajčec in da imaš dvojčke. Ravno zaradi tega me je bilo strah jemati K. Zelo lepo je imeti dvojčke in bi jih tudi takoj imela, ampak v meni je nek strah. Zato mi povej kako se počutiš.

NataŠa

Pa ne bodi no nora. Kako te je lahko strah nečesa, če sploh ne veš, česa?
Jaz si nisem NIKOLI v življenju mislila, da bi lahko imela dva. Ko mi je gin. na UZ potrdil, da sta dva, sem se celo pot do službe jokala in sama sebi govorila pa kako ravno jaz? Meni se je to zdelo totalno nemogoče!
Ko pa takole študiraš, pa …..če so drugi uspeli, potem moram jaz tudi.
Sedaj sem v 21. tednu, do sedaj pa vse poteka čisto normalno. Nobenih problemov, slabosti, bolečin, krvavitev,……. (3x potrkam, da ne kličem nesreče).
Zdi se mi, da je vse v naših glavah. Jaz pač jemljem to nosečnost, kot nekaj čisto normalnega. Se mi zdi, da dosti pomaga, če sam sebe prepričaš, da pač mora biti vse vredu, še posebej pa se ne smeš smiliti sami sebi.
Sedaj sem osredotočena samo na to, da bi čim dalje bilo vse vredu in da bi čimdalje malčka vzdržala v meni, da se ne bi kaj zakompliciralo.

Daj malo se odklopi, saj res da čas mine, vseeno pa ne boš nič spremenila, če boš tako črnogleda. Kvečemu podaljšaš (živčke in misli na pašo) si lahko svojo začrtano pot, da bi čimprej zagledala 2 črtici.

Vso srečo!

javljam se prvič – ker sem šele včeraj našla ta forum. draga nataŠa:moje težave se podobne – bile in so še. Naročena sem bila vedno in vedno na neke preglede M pa nikoli takrat kot bi bilo treba…3 leta …klomifen…, in še mnoge raznih zdravil za vspostavitev M. Nekega dne pa prof. Tomaževič (ko sem bila pri njemu samoplačniško, ker ni moj gin.) reče to je PCO-super. Ovulacije sem s klomifenom imela a smo po treh letih ugotovili, da ima izliv mojega moža 1-2 spermija. Sledila je laparo mojih jajčnikov (elektrokoagulacija)-ivf (mikromanipulacija)-sin v drugem ivf (sonček je star 4 leta) hoče batca in mami je morala ponoviti laparo in smo v novem ivf-u (tokat že tretjič). Čas je pa zlato, to vem seda pri 37-letih.Niti dneva ne odlašaj!!!!