Besen ze zjutraj….
Pozdravljeni vsi skupaj,
kot vsako jutro sem prebral najprej kaj je novega na forumih in zasledil
prejsnjo temo, ki je seveda mnogo globlja od te, o kateri bom pisal sam,
vendar si ne morem pomagati, da ne bi čutil prav hude jeze ze navsezgodaj.
Naj najprej povem, da ze dobrih 15 let ne zivim skupaj s starsi (sem edinec),
razumemo pa se sicer kar dobro. Le z mamo so bile obcasno tezave, zlasti
pred kakimi 12 leti, ko je imela ocitno kar hude menopavzne probleme, pa
je nekoc kar odtavala od doma, enkrat kasneje pa zacela nositi na vrt svoja
oblacila in jih hotela celo zazgati. Stvari so se potem nekako umirile, pa
tudi oce je kar blagodejno vplival nanjo.
Starsa sta pred 7 leti druzinsko hiso tudi prepisala name, kar pri vsej zadevi
morda ni niti najbolj vazno, morda le toliko, da se pac vseeno nekako cutim
odgovornega za vse, kar se v zvezi z njo dogaja.
No, in se je dogajalo. Vceraj. Mama se je, ko je bila sama doma, spravila
nad okrasno drevje in ga zacela nekontrolirano zagati in klestiti. Lahko si
mislite, kaksno razdejanje je povzrocila med sicer skrbno izbranimi, ze kar
visokimi in sicer lepimi drevesi.
Podobne popadke je imela sicer ze nekaj let prej, tudi isto pocela v manjsem
obsegu, vedno sva ji poskusala z ocetom na lep nacin dopovedati, da ce jo
kaj moti, naj prej pove, se bomo zmenili skupaj in zadevo potem izvedli.
Pa ni nic pomagalo. Obljubi, nato pa naredi po svoje. Obupno.
Zavedam se, da je glavni problem mama in ne pohabljeno drevje. Kaj naj
naredim ?? Oprostite, ampak sem res zalsoten in besen.
Vprašaj jo, če ji lahko pomagaš….da ne bi bili potem vsi nezadovoljni. Če ti bo “dovolila” , jo ob sami akciji skušaj pregovoriti…
Ali pa ji kupi ( lahko tudi sam kje v gozdu izkoplješ ) nek drevešček, priloži škarje za obrezovanje in ji po tem, ko ne boš več tako hud , predlagaj, naj obreže, izreže, razcufa podarjeno rastlino, za tiste skupne, ki jih imate doma, pa naj se poskuša pogovorit s tabo, kot skrbnim gospodarjem in ljubim sinom.
Vključi malo humorja, da se jeza poleže.
Pa poskusi izvedet zakaj to počne, kaj ji leži na duši, da ne boš neutemeljeno obsojal in se jezil!
In srečno!
Dragi Aligator,
nilkoli ni miru, a ne . Tvoja mama je očitno potrebna zdravniške pomoči. Mislim, da so taka dejanja posledica psihične bolezni. A je bila kdaj pri zdravniku zaradi tistih napadov pred leti ?
Najbrž tega ni počela nalašč oz. zavedno. Ali pač ? Potem jo očitno nekaj žre, da vam tako kontrira s takim početjem. A si mogoče kdaj razmišljal kaj bi bil lahko vzrok takemu početju? Poskusita se še enkrat pogovoriti.
LP,Kaja
Take podobne napade je poleti imela žena. Niti ne ve zakaj. Je bila nujna zdravniška pomoč v psihiatrični bolnici. Sedaj ima kar nekaj tablet in je boljše,vendar ni več ista kot včasih. Z neko logiko in vprašanji,kaj je narobe,ne boš nikamor prišel. Zgleda ima hudo preganjavico, nevarnost je samomora, moja ga je že poskušala nardit. Zato ne odlašaj z zdravniško pomočjo.
Pozdravljen Aligator.
Vem da si hudo jezen, toda gotovo ne na svojo mamo, ampak na tisto v njej, kar jo žene, da dela takšne stvari. Verjetno pa sam pri tej zadevi ne boš mogel kaj dosti narediti, lahko pa ji pomagaš tako, da ji poiščeš zdravnika, strokovnjaka, ki jo bo pa gotovo lahko pomagal.
Čeprav nisem še tako stara, je tudi pri meni nastopila mena, in sicer zaradi izgube, ki sem jo pred meseci doživela. Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, kako hudi vedo biti občutki in kakšne težave ti lahko povzroča mena. Od razbijanja srca, vročine, živčnosti … same neprijetne stvari. Včasih bi me kar razčesnilo. Najprej sem jemala zdravila, ki mi jih je predpisal zdravnik, zdaj pa uporabjam zeliščne tablete, ki mi tudi pomagajo, a nimajo stranskih učinkov.
In zakaj ti to pišem, samo zato, da ti povem, da se tvoji mami da pomagati, treba jo je le pravočasno spraviti k zdravniku. Kajti če ne poiščeš pomoči pravočasno, je lahko še dosti huje in šele takrat bodo nastopile prave težave.
Upam, da vama bo z očetom uspelo, in da bodo mami pomagali in jo umirili.
Lep dan ti želim.
Lena
Hudo je , ker v takih primerih kot si ga opisal , tu ne moremo nic pomagati. Ti si besen , ker je slo sadno drevje , mama pa trpi , ker se z njeno dusevnostjo dogaja nekaj , na kar ne more vplivati.
Tudi moja mama je imela podobne tezave , vcasih se je obnasala destruktivno , ocetu je na primer pozagala njegovo ljubljeno , skrbno negovano trto , pa se druge reci so se dogajale. Ampak pomagati ji nismo mogli , ceprav smo poskusili z pogovorom pri njenem zdravniku. Povedal nam je , da take psihicne oz. vedenjske motnje sodijo k specialistu , da pa se mora mama sama odlociti za zdravljenje.Ona pa ni hotela. Tolazili smo se z mislijo , da je ravno v meni , da bo minilo , pa je reva prej umrla za rakom.
Kar ti hocem povedati je , da bi bilo najbrz potrebno njo samo prepricati za obisk pri zdravniku.
Upam , da se bo vse srecno razpletlo !
LP A.
Dragi prijatelj, tvoj bes, tvoja jeza, predvsem pa tvoja huda in težka žalost, ki jo ob takih trenutkih nosiš v sebi, so upravičeni. Je pa dejstvo, da bo ta problem lahko razumel in ga pomagal rešiti resnično le strokovnjak. Res je, da je glavni problem mama. Mama, ki jo imaš zagotovo rad in te muči, ker ne veš, kako ji pomagati, četudi te ob takih trenutkih obide želja, da bi še ti kaj polomil. Težko je, če se človeku dan oz. jutro začne s tako žalostjo in takimi tegobami.
Najbrž mati v sebi čuti potrebo po urejanju, le da ima napačno predstavo o tem, kako naj bi kaj bilo urejeno. In to je stvar, ki je potrebna temeljite obravnave.
Dragi prijatelj, skušaj razumeti materino bolezen, ker menim, da nekaj teh stvari, ki jih mati počne že kaže znake bolezni, zato jo skušajte prepričati k pogovoru z ustreznim zdravnikom specialistom. Želim ti veliko sreče in uspeha pri tem, da bi dosegel materino soglasje, kajti zagotovo spoštuješ njene želje in potrebe in prepričana sem, da bi ji rad pomagal.
Jezi pa daj duška tako, da s pestjo udariš po enem tršem predmetu. Dopupsti, da ti bolečina, ki jo boš ob tem začutil, prežene drugo bolečo misel. In takrat benti čez bolečino v pesti.
Srečno in veliko uspeha,
Marija
Še dobro, da živiš daleč. Nekontrolirana dejanja staršev ali sploh, ljudi, ki živijo ob nas, so toliko bolj grozna, ker se nam zdi, da se en del našega življenja sesuva. Na nek način poznam tudi sama to, le da je v moji bližini to t.i. bolezen. Čeprav verjamem, da vsak ki ima psihične motnje, kontrolira svoja dejanja oz. se odloča zanje. Najhuje pa je, da se lahko kaj tudi dogovoriš, pa to ne bo dolgo držalo. KAj naj ti predlagam? Ne vem. Dvomim, da boste kaj veliko vplivali nanjo. Očitno pa hoče nekaj povedati, pa je izbrala tak način. Vprašanje, če tudi ona misli, da rabi kako pomoč.
Aligator!
Tako, kot je pisal že ND, tudi mene skrbi, ali bo mama, sploh pripravljena na ” sodelovanje ” z zdravnikom. Kajti brez njenega sodelovanja in pripravljenosti na morebitno potrebno zdravljenje, ne bo šlo. Brez pacientovega sodelovanja, ukrepajo šele potem, ko se zgodi kakšna hujša stvar, takrat pa je običajno potrebna velika sreča, da že ni prepozno.
Običajno ljudje, ki zbolijo za katero od psihičnih bolezni, tega nočejo priznati, in se otepajo vsakega pogovora otem, pa jim lahko še tako natančno argumentiraš nepravilnost njihovih dejanj.
Dobro bi bilo, da bi šel, do njenega zdravnika, na začetku sam, ter mu razložil svojo skrb, glede maminega zdravja. Le toliko, da ti pove kako ravnati vnaprej. Če je tvoja mama bolana, boš Aligator, potreboval veliko mero strpnosti, kakor tudi potrpljenja, kajti verjemi mi, vsa njena dejanja so posledica njene bolezni, ki jo sama ne more obvladovati in se nepravilnosti teh dejanj niti ne zaveda. Skratka, le stopi do njenega osebnega zdravnika, če sem prav prebrala, zdaj več ne vem točno kje, se da veliko narediti že z ambulantnim zdravljenjem – zdravili.
Lp, Jana
Zelo hud problem je bolnika prepričat. Ko sem svoji ženi omenil psihiatra,mi je odgovorila,kar pojdi ti,ti ga rabiš. Šele ko je pskušala samomor z tabletami in avtom,so jo odpeljali v psihiatrično bolnico. Tam so jo vsaj toliko porihtali,da se nekako zaveda,da je težava pri njej. Ni pa nobene garancije , da se res popolnoma zaveda, ker še vedno živi v oblakih.