Stiska, kriza, obup! Mrtvilo, vsesplošna psihoza, morasto ozračje v Sloveniji, ki traja zdaj že 7 let in se samo stopnjuje. Vsi samo tarnajo, kako ne morejo preživeti iz meseca v mesec v tej naši ubogi državi, kako ne zmorejo niti plačevati položnic, dolgovi naraščajo, ljudem rubijo stanovanja, služb enostavno ni mogoče dobiti, gospodarstvo je kaput, tovarn in proizvodnje praktično nimamo več, vse več ljudi odhaja v tujino, tisti ki ostajajo doma, pa živijo dejansko na robu preživetja. Nič ne kaže, da se bo situacija v kratkem izboljšala, ampak gre vse samo še bolj navzdol.

Tisti, ki so odgovorni v politiki, in ki bi lahko nekaj spremenili, pa kot da ni nič, ukvarjajo se z banalnimi problemi, homoseksualci itd., prav tako pa tudi mediji to, kar je dejanski problem, enostavno ignorirajo, in namesto da bi ga obelodanili in ga začeli resno, hitro in intenzivno reševati, mečejo ljudem pesek v oči, kot da je vse v najlepšem redu, z banalnimi novicami mečejo le ljudem kost za glodanje. Zanima me, kdaj se bodo ljudje zbudili in zganili, začeli ukrepati in delovati, ne pa samo sedeti doma in tarnati. Zanima me, kako vi gledate na to stanje, ki se trenutno dogaja?

Politike voli ljudstvo. Niso krivi nesposobni politiki pač pa ljudje, ki so jih volili.

Ne vem, če se strinjam, tam na starševskem se vsi hvalijo z nekimi karierami…

Jaz živim v Ljubljani in ne opazim nobene revščine ( razen seveda beračev in klošarjev na cesti ). Ljudje se po lokalih ” kurčijo ” vključno z mladino, trgovine so polne, veliko avtomobilov še vedno. Mogoče se revni zadržujejo bolj doma ali pa se skrivajo. Nisem sicer še bil na Rdečem križu, pravijo da so vrste.

Opažam pa da je folk bolj nestrpen, razdražen, nadrkan.

Govorim pa izključno za Ljubljano da ne bo pomote.