avokado – konice listov
Tudi jaz imam tri meter visoke avokade. Ko so poganjali, sem jih imela v kozarcih, ko so korenine “poživinile”, sem jih presadila v cvetlični lonček, ampaka tako, da tretjina bučke – semena gleda ven iz zemlje. Zalivam dnevno v podstavek, polno, ker je to rastlina, ki potrebuje ogromno vode.
Tudi obrezala sem ga že,kar vrh sem odpičila in potem pri novo nastalih vršičkih spet vrh in mi gre rahlo v krošnjo. Če bi to storila prej in na polovici “odpičila”, bi gotovo imela zdaj lep drevešček.
Ko so s konca rumeneli listi, je to pomenilo le, da je ali presuh zrak oz. niso bili dovolj zaliti. Kaj sem storila? Nič posebnega, s škarjami sem rumeni del kar odstrigla in nič ni bilo narobe. Tako je ostalo, list ni rumenel naprej, ostal je tako obstrižen, nič ni kazil cele rastline. Jaz imam z njimi pravo veselje, verjemi in nemalo se ljudje začudijo, ko jim povem kaj to je in ko jim razložim, koliko časa jih že imam in kako skrbim zanje. Resnično pa jih dnevno zalijem. Rabijo pa res veliko vode, samo pomisli, ko so ti začele delati koreninice, si jih najbrž imela na treh zobotrebcih v kozarcu polnem vode. Stalno so bili v vodi, kajne!
Naj ti uspevajo še naprej in imej veliko veselja z njimi.
marija (1)
Postopek je dolg in kar traja, a potrpljenje obrodi sadove oz. zelenje!!:-))))
Jaz izredno rada jem avokado in si ga pripravim tako, da si ga namžem na kruh kot margarino, posolim in popopram in … to je to…. Avokado je baje rastlina, ki vsebuje toliko hranljivih snovi, da človek v divijini z njim preživi kar lep čas. Ob nakupu za prehranjevanje moramo biti pozorni na to, da je dovolj mehak, da ga lahko ali z žličko ali z nožem izstrgamo in namažemo na rezino kruha ali pa za dodajanje v omake.
Prerežem ga na polovico, vzamem ven pečko (to je tudi možno le, če je avokado dovolj mehak) in nato v pečko (ki je, mimogrede zelo trda) vbodem v sredini tri do štiri zobotrebce, nakar pečko posadim v kozarec poln vode tako. Ožji del pečke je vrh, spodnji požene korenine, ko pečka poči in takrat iz spodnjega dela gredo v dno kozarc korenine (velike, močne), po sredini navzgor požene zeleno stebelce. Vendar, da pride do razpoka pečke in do poganjak korenin traja tudi dva meseca !!! V kozarec stalno dolivam vodo. Vsa umetnost vzgoje je le v potrpljenju.
Ko meri rastlin v višino kake dvajset-trideset cm, jo presadim v cvetlični lonček in jo dalje negujem po že opisanem postopku. Ji pa vsake toliko časa priščipnem vrh in tako gre tudi v širino, ne le v višino!
Pa veliko uspeha.
marija (1)
Marija (1), najlepša hvala za izčrpen odgovor. Jaz sem avokado sicer samo enkrat poskusila in bila zelo razočarana. Vendar sem bila verjetno kriva sama, saj mi ni bilo popolnoma jasno, kako naj ga pripravim. Zdaj pa sem spet firbčna … saj praviš, da ga zelo rada ješ. Ga bom kupila, namazala na kruh, posolila, pečko pa nabodla na zobotrebce in čakala. Ja, tako bo najboljše.
Me pa še nekaj zanima – je pečka v vodi cela ali samo npr. polovica?
LP!
Samo polovica, zaobljena polovica, ne koničasta, tista je spodaj, ker od tam požene koreninice. Špičasta konica gled iz kozarca. Kozarec naj bo majhne, ne prevelik. No ja, pravzaprav je za kozarec vseeno: zobotrebce, tri ali štiri zapičiš nekje v sredini pečke in nato položiš na poln kozarec vode. Tako bo itak le pol pečke v vodi! Aja, zato bi naj ne bil kozarec prevelik, da bi se zobotrebci lažje “naslonili” na kozarec, da jim ne bi zmanjkalo prostora.
In … ravno včeraj sem spet porezala vršičke avodkov, bom poročala, kaj se bo zgodilo, prav? Saj v resnici tudi sama le eksperimentiram, mi pa nekako uspeva.
Lep dan.
marija (1)