Astronomske preživnine
Ne moreš primerjat porabo ene odrasle osebe z otrokom. Avto, ogrevanje stanovanja, voda, itd. je domena staršev in ne spada pod stroške otrok. Oblačil ne kupujem vsak mesec oz. bolje rečeno grem 2-3x na leto v trgovino z oblačili.
Nekak se mi zdi da ženske izračunavate stroške po nekem svojem modelu, ki se razlikuje od moškega. Dejstvo je, da moški lahko porabimo zelo malo za normalno življenje. Že če samo pri moji gledam se najini stroški precej razlikujejo. Jaz za kozmetiko v 3 mesecih zmečem skupaj 15€ – kaladont, en deodorant in šampon. Ona pa ves čas neke lake, spreje in ne vem kaj vse kupuje.
Če se obe strani spoštujeta in razumeta se tudi za dodatne stroške da zmenit. Če te pa pokliče samo takrat, ko rabi denar, logično da ga ne bo.[/quote]
no torej zakaj je tako težko dat cifre na plano? Preveč nov avto az takega stiskača? Strošek otrok je čisto vse kar otrok porabi, tudi voda.[/quote]
Tudi pot v šolo z avtom za 100€ na mesec, čeprav vsak dan to pot gospa opravi v vsakem primeru, ko gre v službo? Mesečna je 25€, to pot naredim tudi jaz, otroka lahko vozim tudi jaz… pa se to ne da zmenit. Seveda je gorivu potrebno prišteti še stroške vzdržavanja avta, s čimer potem pridemo na isto, na čemer smo že bili – njen avto sem vzdrževal jaz.
Ne moreš primerjat porabo ene odrasle osebe z otrokom. Avto, ogrevanje stanovanja, voda, itd. je domena staršev in ne spada pod stroške otrok. Oblačil ne kupujem vsak mesec oz. bolje rečeno grem 2-3x na leto v trgovino z oblačili.
Nekak se mi zdi da ženske izračunavate stroške po nekem svojem modelu, ki se razlikuje od moškega. Dejstvo je, da moški lahko porabimo zelo malo za normalno življenje. Že če samo pri moji gledam se najini stroški precej razlikujejo. Jaz za kozmetiko v 3 mesecih zmečem skupaj 15€ – kaladont, en deodorant in šampon. Ona pa ves čas neke lake, spreje in ne vem kaj vse kupuje.
Če se obe strani spoštujeta in razumeta se tudi za dodatne stroške da zmenit. Če te pa pokliče samo takrat, ko rabi denar, logično da ga ne bo.[/quote]
Največja večina stroškov za otroka je domena staršev, torej ne stane nič, saj sam iz svojega žepa ne plača nič, ostane samo subvencija za vrtec, pa zdr. zavarovanje, pa mogoče še kaj iz naslova proračuna.
V naši občini vodo in smeti plačujemo po osebah, ponekod imajo za vodo števce – in skozi števec gre tudi voda, v kateri se okopa otrok in voda iz pralnega stroja, v katerem se perejo njegova oblačila. Tudi stanovanje običajno, če je to le mogoče, kupimo dovolj veliko, da je prostor še za otroke. Dvosobno je običajno že kar malo majhno za družino, za eno osebo je pa skorajda luksuzno.
No, zase porabiš: telefon (naročnina in aparat), internet, kabelska, kak časopis, kaka kavica/pijača s kolegi, fitnes, šport, ustrezna oprema za to (kolo, smuči, copati), sončna očala, druge oblike razvedrila, če jih prakticiraš (kino, gledališče, koncerti). Potem knjige, plošče, računalnik, fotoaparat, kamera, gospodinjski pripomočki, orodje, oblačila, obutev, perilo, toalet papir, čistila, hrana, sadike/semena za vrt, avto in dodatna oprema zanj. Navsezadnje tudi dopust – majhnemu otroku je popolnoma vseeno, če se gre vsak dan za par ur kopat v najbližji bazen, ne rabi oddaljenih destinacij.
Če bi vsi skozi prišli tako poceni, kot ti navajaš, bi ob minimalcu še fajn prišparali.
no torej zakaj je tako težko dat cifre na plano? Preveč nov avto az takega stiskača? Strošek otrok je čisto vse kar otrok porabi, tudi voda.[/quote]
Tudi pot v šolo z avtom za 100€ na mesec, čeprav vsak dan to pot gospa opravi v vsakem primeru, ko gre v službo? Mesečna je 25€, to pot naredim tudi jaz, otroka lahko vozim tudi jaz… pa se to ne da zmenit. Seveda je gorivu potrebno prišteti še stroške vzdržavanja avta, s čimer potem pridemo na isto, na čemer smo že bili – njen avto sem vzdrževal jaz.[/quote]
A nista bila poročena?
Ampak okej, ta strošek si itak uspešno ovrgel in ni bil priznan.
To še ne pomeni, da so preživnine v Sloveniji astronomske in da otrok poje za 50 evrov hrane na mesec, to je pa potem že tudi vse, kar starši porabimo zanje.
Tudi pot v šolo z avtom za 100€ na mesec, čeprav vsak dan to pot gospa opravi v vsakem primeru, ko gre v službo? Mesečna je 25€, to pot naredim tudi jaz, otroka lahko vozim tudi jaz… pa se to ne da zmenit. Seveda je gorivu potrebno prišteti še stroške vzdržavanja avta, s čimer potem pridemo na isto, na čemer smo že bili – njen avto sem vzdrževal jaz.[/quote]
A nista bila poročena?
Ampak okej, ta strošek si itak uspešno ovrgel in ni bil priznan.
To še ne pomeni, da so preživnine v Sloveniji astronomske in da otrok poje za 50 evrov hrane na mesec, to je pa potem že tudi vse, kar starši porabimo zanje.[/quote]
Ja, poročena, 15 let. Ne gre za Slovenijo, gre za logiko: Najprej prevaram, nato pa brez vesti zahtevam tudi tisto kar mi ne pripada. Ko pa prideš na sodišče, si pa kot oče manjvreden, za vsak cent se moraš borit, da o tem, da dobiš vmes 100 podukov kako si tudi ti kriv za razpad družine, splog ne govorim. Če pa slučajno izraziš skrb nad tem, ko otrokoma v šoli ne gre in poveš, da bi bilo bolje, da sta otroka več s tabo, da jima pomagaš pri učenju, pomagaš nazaj vzpostavit red, ki sta ga imela prej pa dobiš oznako “slovencelj” in pridigo o družbenem redu in kako si vsak najde mesto v družbi – med vrsticami beri: Potrebujemo tudi smetarje in snažilke.
Poden od podna!
Na koncu se nikakor nisem mogel znebiti občutka, da sem bil izigran in da nisem na sodišču, ampak v feminističnem kubu in kot oče degradiran na dobavitelja sredstev za preživljanje…
Pa da se razumemo, globoko spoštujem tiste starše, ki so primorani sami, brez pomoči bivšega partnerja, pripeljat otroka do samostojnosti in neodvisnosti.
Kako se mi to sliši znano. Ravno včeraj sem poslušal podobne nebuloze. Potem se pa bivša še “pohvali”, da ima rahlo nad minimalno plačo in se samo nasmehne, ko tam povem, da ima tudi stanovanje, ki ga oddaja in, da ima več razpoložljivega dohodka kot jaz. Ampak to še gre. Ne vem pa kako je ni sram, da je kot zaprisežen komunist tako pohlepna:-).
Najhuje pa je, da sem sedaj jaz odgovoren za otrokovo dobrobit, čeprav jasno povem, da je z ločitvijo ona otroka pomembno zaj* in sedaj je vse na meni, da za tistih par procentov izboljšam otrokovo situacijo. Ne spoštuje, da imam roditeljsko pravico, ne prizna me, da sem otrokov oče. Res tile naši organi so nekaj česar se je treba čimbolj izogibat. Se sploh ne čudim da se vsake toliko komu utrga.
Vse lepo in prav… Pozabljate, da morata otroka preživljat oba starša. Če da oče preživnino 200 EUR (npr., da ima neto plačo 1000 EUR in enega otroka), mora tudi mati prispevati enako v skupni fond (npr. če ima neto plačo 1000 EUR). In to potem ni 200 EUR, ampak 400 EUR!!! In če je komunikacija med zakonci normalna, vsak normalen oče še dodatno kaj prispeva za večji izdatek kot je npr. ekskurzija, športna oprema,…
A nista bila poročena?
Ampak okej, ta strošek si itak uspešno ovrgel in ni bil priznan.
To še ne pomeni, da so preživnine v Sloveniji astronomske in da otrok poje za 50 evrov hrane na mesec, to je pa potem že tudi vse, kar starši porabimo zanje.[/quote]
Ja, poročena, 15 let. Ne gre za Slovenijo, gre za logiko: Najprej prevaram, nato pa brez vesti zahtevam tudi tisto kar mi ne pripada. Ko pa prideš na sodišče, si pa kot oče manjvreden, za vsak cent se moraš borit, da o tem, da dobiš vmes 100 podukov kako si tudi ti kriv za razpad družine, splog ne govorim. Če pa slučajno izraziš skrb nad tem, ko otrokoma v šoli ne gre in poveš, da bi bilo bolje, da sta otroka več s tabo, da jima pomagaš pri učenju, pomagaš nazaj vzpostavit red, ki sta ga imela prej pa dobiš oznako “slovencelj” in pridigo o družbenem redu in kako si vsak najde mesto v družbi – med vrsticami beri: Potrebujemo tudi smetarje in snažilke.
Poden od podna!
Na koncu se nikakor nisem mogel znebiti občutka, da sem bil izigran in da nisem na sodišču, ampak v feminističnem kubu in kot oče degradiran na dobavitelja sredstev za preživljanje…
Pa da se razumemo, globoko spoštujem tiste starše, ki so primorani sami, brez pomoči bivšega partnerja, pripeljat otroka do samostojnosti in neodvisnosti.[/quote]
To je prav tako pereč problem – zapostavljanje očetov -, ampak tema tukaj so domnevno astronomske preživnine. Mislim, da tako dejansko ne more priti do sprememb, če se na en problem odgovori z drugim problemom.
Kako to, da se nista mogla dogovoriti za skupno skrbništvo?
Preživnina se določa drugače, ampak to ni tako pomembno. Ne vem, kako natančno si prebral izhodiščno temo, ampak avtorju se zdi, da so stroški za otroka tam okoli 200 evrov maksimalno, se pravi, da je preživnina sto evrov več kot primerna, kar je več, je astronomska. Pač vrtec oz. hrana v šoli, malček hrane doma in vsake toliko kaj za obleči.
Stroškov za mojega otroka ni komentiral.
Drugače je pa pri povprečni preživnini 130 evrov jasno, kdo prevzame glavnino stroškov. Preživnino 200 evrov in več dobiva 9000 otrok od skupno 66.000, pa okoli 24.000 je takšnih od 120 do 200 evrov (ki so morda še pogojno okej, recimo da je zavezanec oz. zavezanka brezposeln). Se pravi, da komaj polovica otrok dobiva kolikor toliko primerno preživnino.
Drži, če pa smo realni gre pa za “delitev plena”. Vsak bo poizkušal plačati čim manj in vsaka želi čim več. Pa imamo večne probleme. Ker je pač sistem tak, da ga večina žensk poizkuša izkoristit in večina moških obiti. Lažje bi bilo, če bi se dogovorili in bi vsak plačal pač svoje konkretne stroške, ki so povezani z otrokom. Stanovanjski to na primer v veliki večini niso, ker je dodaten stroške zaradi otroka večinoma zanemarljiv.
Zdi se mi da ste malo pomešali zadeve… Otrok se ne more primerjat z odraslo osebo… Odrasla oseba hodi v službo, služi denar in lahko ta denar porabi kjer hoče.. Otrok dobi toliko kolikor potrebuje in ne v razmerju s staršem… Ko bo sam služil denar ga lahko zapravlja po želji, dokler pa je odvisen od mene bo tako kot jaz rečem in nič drugače…
Zdi se mi da ste malo pomešali zadeve… Otrok se ne more primerjat z odraslo osebo… Odrasla oseba hodi v službo, služi denar in lahko ta denar porabi kjer hoče.. Otrok dobi toliko kolikor potrebuje in ne v razmerju s staršem… Ko bo sam služil denar ga lahko zapravlja po želji, dokler pa je odvisen od mene bo tako kot jaz rečem in nič drugače…[/quote]
Nič nisem pomešala zadeve.
Je pa tvoj način razmišljanja odličen dokaz, zakaj je tako, kot je, in zakaj se tebi zdijo preživnine (130 evrov) astronomske.
Mimogrede: osnovni stroški za otroka so višji kot za odraslega.
Da se vrnem na osnovno temo… zakaj tako visoke preživnine? Določi jo sodišče na osnovi argumentov in dokazov. Tako je… Mi je pa zanimivo kako ženske prikažejo stroške… Mi smo družina srednjega razreda, pa moj otrok nima vedno novih in firmastih oblek, čeprav si jih lahko privoščimo. Dokler otrok raste, mi je popolnoma brez veze kupovati oblačila znanih blagovnih znamk, ki jih bo v parih mesecih prerasel. Za sebe kupim znamko kot je sOliver, Comma,…, ker bom to dolgo nosila. Otroške stvari pa kupujem v Mani, NKd-ju, Kik-u, Lidl-u, Hofru,…, počakam na kakšno znižanje (npr. kombinezon kupim spomladi za naslednjo zimo, ko je znižan za 50% ali več), veliko stvari ponosimo tudi od otrok prijateljice, ki so obleke prerasli. Kvaliteta v teh trgovinah je OK, ker to se ne nosi dolgo. In resnici na ljubo…, če imaš občutek za pranje lahko te obleke ponosi še drugi otrok. Cene v teh trgovinah so ugodne, kvaliteta pa tudi zadovoljiva. Otrok potrebuje nekaj garderobe za vrtec ali šolo, za doma pa trenerke. Ne razumem kako lahko ženska prikaže, da kombinezon za otroka stane 90 EUR. Jaz sem ga letos kupila (za naslednje leto) za 15 EUR, seveda znižanega in to sOliverjevega. Športno opremo kupujemo rabljeno ali pa se dogovorimo s starimi starši ali ostalim sorodstvom kaj naj se kupi za darilo za rojstni dan, pisanko,…, velikokrat dajo denar, da sami kupimo kaj otrok potrebuje. Obšolske dejavnosti: glasbena šola stane 20-30 EUR, šport približno enako, oprema za šport-če je le mogoče se dogovorimo za rabljeno, novo kupimo samo v primeru, ko je nemogoče dobiti rabljeno.
Edino kar pa res kupim novo, so pa čevlji. Veliko jih kupim na razprodaji (npr. adidaski, pohodni čevlji,…). Ne kupujem firm. Za manjšo kupujem tudi v Pamiju. Isti proizvajalec dela čevlje za njih kot za Ciciban, le, da na njihovih piše Pami, na Cicibanovih pa Ciciban in za ta napis plačaš več kot 50% višjo ceno. Res je, da so življenjski stroški dragi, vendar, če imaš vsaj malo ekonomske žilice…
Te ženske, ko prikazujejo stroške, prikažejo najvišje cifre, kar je možno. Če mi bi kot družina (z dvema prihodkoma) kupovali to kar prikažejo, bi bankrotirali. Šalim se… bankrotirali ravno ne bi, si pa ne bi mogli privoščit večjih izdatkov kot so: počitnice, nakup pohištva, renovacija doma, nakup gospodinjskega aparata, itd. Vsaka malo večja investicija bi nam bila velik rez v naš proračun. Sploh, če moraš za investicijo še vzeti kredit in ga plačevati uf… let. Zakaj? Zato, ker mi moramo biti fenci šmenci, čeprav nam naši prihodki tega ne dopuščajo.
In ja, strinjam se, da je strošek nerealen za nas, ki vemo koliko približno kaj stane in kje vse se da prevarčevat.
Zdi se mi da ste malo pomešali zadeve… Otrok se ne more primerjat z odraslo osebo… Odrasla oseba hodi v službo, služi denar in lahko ta denar porabi kjer hoče.. Otrok dobi toliko kolikor potrebuje in ne v razmerju s staršem… Ko bo sam služil denar ga lahko zapravlja po želji, dokler pa je odvisen od mene bo tako kot jaz rečem in nič drugače…[/quote]
Nič nisem pomešala zadeve.
Je pa tvoj način razmišljanja odličen dokaz, zakaj je tako, kot je, in zakaj se tebi zdijo preživnine (130 evrov) astronomske.
Mimogrede: osnovni stroški za otroka so višji kot za odraslega.[/quote]
Zanimivo… ne razumem pa zakaj se večina mam tako bori za preživnino in redko pristanejo na deljeno skrbništvo?
Nič nisem pomešala zadeve.
Je pa tvoj način razmišljanja odličen dokaz, zakaj je tako, kot je, in zakaj se tebi zdijo preživnine (130 evrov) astronomske.
Mimogrede: osnovni stroški za otroka so višji kot za odraslega.[/quote]
Zanimivo… ne razumem pa zakaj se večina mam tako bori za preživnino in redko pristanejo na deljeno skrbništvo?[/quote]
Skrbništvo se lahko gredo ljudje, ki imajo pospravljeno podstrešje in takim ni problem dati denarja za otroke. Problem so pimpeki, ki mislijo, da bodo z ekonomskim nasiljem še naprej obvladovali življenja žensk in otrok.
Nič nisem pomešala zadeve.
Je pa tvoj način razmišljanja odličen dokaz, zakaj je tako, kot je, in zakaj se tebi zdijo preživnine (130 evrov) astronomske.
Mimogrede: osnovni stroški za otroka so višji kot za odraslega.[/quote]
Zanimivo… ne razumem pa zakaj se večina mam tako bori za preživnino in redko pristanejo na deljeno skrbništvo?[/quote]
Kot ločen človek veš, da je preživnina v primeru ločitve nekaj, kar je obvezno in je del tožbe/sporazuma. Pika.
Zakaj ni več skupnega skrbništva, pa ne morem vedeti, ker ne poznam vseh toliko in toliko tisoč parov z otroki, ki se ločijo na leto. Je pa tako, da so mnogi a priori proti, tudi strokovnjaki, ampak mislim, da je to predvsem zato, ker si to čisto zgrešeno predstavljajo.
V mojem primeru konkretno bivši ni imel interesa. Kolikor imam prijateljic, ki so ločene, je bilo enako. Poznam pa nekaj moških, ki so od začetka navijali za skupno skrbništvo in ga tudi imajo. Kolikor lahko vidim kot zunanja opazovalka, zadeve čisto v redu funkcionirajo.
Ker ne omenjaš absolutnih zneskov, razen pri ceni kombinezona, ne vem, koga imaš v mislih pri prikazovanju najvišjih možnih stroškov.
Glede denarja sem zelo skrbna, ker nimam nobene varnostne mreže (in to že nekaj desetletij), ki bi me prestregla, če bi se mi kaj zalomilo. Ne morem si od nikogar sposodit, kaj šele, da bi mi kdo lahko vsak mesec kaj primaknil.
Se ti zdi, da tako mislim?
In kako je tvoja pripomba povezana z domnevno astronomskimi preživninami, če pa jaz prevzemam dve tretjini stroškov? In kako je tvoja pripomba povezana z realnostjo, ki je, da je povprečna preživnina 130 evrov, in da polovica otrok v ločenih družinah od drugega starša ne dobiva niti toliko denarja. Ne razumem tvojega sklepanja.