ARNIKA
Arnike prav gotovo ne. Z arniko se ni za hecat. Je treba biti tudi pri zunanji uporabi zelo previden.
Po mojih izkušnjah najboljšo poživljajočo kopel dobiš iz rožmarina. Dve pesti rožmarina (lahko suhega) skuhaš v velikem loncu vode, pustiš pokrito stati 10 minut in zliješ v kad s toplo vodo. V kopeli ostaneš kakih 15 minut, po potrebi doliješ še tople vode, potem pa se na hitro oprhaš z mlačno, skoraj hladno, in dobro zdrgneš z brisačo. Ne vem, verjetno deluje tudi rožmarinovo eterično olje, če ga nakapljaš v kad.
Joži, tole je pa precej kategorično. V čem je problem? Zakaj arnika NE?
Kar sem napisala si nisem izmislila, kupila sem to olje in gor so taka navodila; pred treningom masaža do ogretja sklepa, po treningu kopel z žlico olja. Kaj misliš ti, da je tu narobe?
Za rožmarin pa vem, je fino, sprošča, hvala.
Da je arnika strupena, piše v vsaki knjigi o zdravilnih zeliščih, razen mogoče v kateri izpred 50 let. Da se pa ne mučim s prepisovanjem, sem skopirala s strani Pomurskih lekarn:
____________________________________________________________
ARNIKA, NAVADNA (Arnica montana)
Uporabni del
Cvet.
Raba v prehrani
Svet Evrope jo razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v končnem izdelku, ki za arniko še niso določene. Ameriški urad za živila in zdravila FDA jo razvršča med »nevarna zelišča«, a jo dovoli dodati alkoholnim pijačam za izboljšavo okusa. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v kategorijo Z, ki omeji njeno notranjo rabo le na registrirana zdravila.
Zeliščna raba
Je rubefaciens, dražilo, ki izdatneje prekrvi kožo ali sluznice, v obolelem tkivu prepreči krvni zastoj in pospeši vsrkanje zunajžilne krvi, prinaša vanj hrano in bele krvničke, reflektorno pa vpliva tudi na podkožne bolezenske procese. Uporablja se za obkladke pri kožnih vnetjih po piku žuželk in ožigih meduz, turih, oteklinah zaradi poškodb, zvinih in udarninah, podplutbah, povrhnjem vnetju ven, mišičnih in sklepnih bolečinah, pa tudi za izpiranje vnete ustne in žrelne sluznice. Zdravi tudi ozebline, zlato žilo in plešavost živčnega izvora ter celi rane.
Je pogosta sestavina homeopatskih pripravkov, ki zdravijo s sledovi, ki naj bi jih pustile učinkovine v topilu med razredčevalnim postopkom.
Odmerek za odrasle
Štiri do šest žličk (dva do tri grame) droge prelijete s poldrugim decilitrom vroče vode, pustite stati deset minut in precedite. S tekočino prepojite gazo in jo uporabite na prizadetem mestu kot obkladek večkrat na dan.
Arnikovo tinkturo pripravite z namakanjem dvajset žličk (deset gramov) droge v sto gramih razredčenega alkohola ali močnega žganja, za obkladke jo predhodno razredčite z vodo od tri do desetkrat, za izpiranje ust pa desetkrat.
Novejša dognanja
Raziskave na živalih so pokazale, da deluje uničevalno za nekatere kužne bakterije in ima blage protivnetne lastnosti. Sestavina helenalin blaži bolečine, uničuje kužne bakterije, blaži vnetja, in spodbuja odpornost zoper kužne klice, to krepijo tudi vsebujoči visokomolekularni polisaharidi. Arnika vsebuje adrenalinu podobno spojino, ki zviša krvni tlak in vpliva na delovanje srca.
Stranski učinki in strupenost
Notranje je strupena, največ zaradi spojine helenalin. Povzroči nevarno vnetje želodčne in črevesne sluznice, spremeni srčni utrip, povzroči plitko dihanje, ohromitev prečnoprogastih in srčne mišice pa se konča s smrtjo. Po vzetku tridesetih mililitrov 20-odstotne arnikove tinkture so se pokazali resni zastrupitveni znaki. Dolgotrajna zunanja raba na poškodovani koži, na primer na ranah ali na razjedi goleni, pogosto povzroči zabuhlo vnetje kože z gnojnimi mehurčki, na nepoškodovani koži pa nastanek ekcema. Pri rabi prevelikih zdravilskih koncentracij nastanejo strupene kožne reakcije z mehurji in tkivnim odmrtjem. Nekateri vsebujoči seskviterpeni zaradi značilne kemične strukture povzročijo alergično reakcijo na dotik pri preobčutljivih osebah. Helenalin je citotoksičnen, strupen za celice, ker je sposoben z alkiliranjem onesposobiti biološko pomembne sulfhidrilne skupine.
Opozorila in prepovedi
Arnika se ne sme vzeti notranje, razen v ustreznih homeopatskih razredčenjih.
Ob prvih znakih alergične reakcije – bolečih in srbečih vnetnih kožnih spremembah – po zunanji rabi pri preobčutljivih posameznikih, je treba zdravljenje prekiniti in se o nadaljnjih ukrepih posvetovati z zdravnikom. Osebe, alergične na kamilico, rman ali ognjič in druge predstavnike družine košaric, bodo zelo verjetno alergične tudi na arniko. Nerazredčena arnikova tinktura je povzročila na koži strupene alergične reakcije, zato naj se pred uporabo razredči z vodo, iz istega razloga vsebujejo zdravilna mazila največ 25 odstotkov tinkture oziroma največ 15 odstotkov oljnega izvlečka.
Ker je močno dražilno sredstvo, naj se zunanje ne uporablja dolgotrajno in pri akutnih – hitro razvijajočih se vnetjih, ki jih stopnjuje.
Lekarniško mnenje
Kemično je arnika dobro proučena. Protivnetne, protibolečinske in razkuževalne lastnosti, ki jih imajo seskviterpenski laktoni, upravičijo zunanjo zeliščno rabo, čeprav je tudi res, da so lahko strupeni za celice in povzročijo alergijo na dotik pri preobčutljivih ljudeh. Ti naj bodo pozorni tudi na kozmetične izdelke, nekateri šamponi in kopeli namreč vsebujejo arnikovo tinkturo. Notranja raba arnike je škodljiva, razen v homeopatskih pripravkih, v katerih je njena vsebnost zanemarljiva; zunanja raba pa naj zajame le zdravljenje bolezenskih sprememb ob upoštevanju prej omenjenih omejitev. Čeprav ima zelo dobre celilne lastnosti, je za celjenje ran boljše uporabiti varnejša sredstva, na primer po pripravi podobne in učinku enakovredne ognjičeve pripravke. Pred vsako rabo si je treba roke umiti z milom zaradi čistoče, po vsaki rabi pa zaradi arnikovega dražilnega učinka.
Janez Špringer, mag.farm.
____________________________________________________________
Being Me, oprosti, zdi se mi, da tudi zgornji moj post zveni zoprno in odrezavo. Malo se mi je mudilo… bom zdaj poskusila razložiti.
Namreč, kar groza me je, ko vidim, koliko napačnih informacij kroži v zvezi z zelišči. Najhujše je tisto, ko ljudje rečejo “saj ne more škoditi, saj je naravno”. Ko pa ja vsi vemo, da lahko v naravi najdeš tudi zelo močne strupe.
Še posebno zdaj, ko so se na vsakem vogalu razpasli prodajalci “čudežnih” rastlinskih pripravkov, je treba biti posebno previden. Najboljše se je o vsakem zelišču, PREDEN ga začneš uporabljati, poučiti vsaj iz treh virov:
– od nekoga, ki ima izkušnje z uporabo tega zelišča
– iz knjige (jih je kar veliko)
– pri zeliščarju ali farmacevtu (če te možnosti nimaš, pogledaš še v kako drugo knjigo in/ali vprašaš še koga, ki zelišče uporablja)
Ob tem je pa treba upoštevati, da trditve prodajalcev “čudežnih žavb” niti slučajno niso verodostojen vir informacij, ker so plačani po prodaji in jih (vsaj večino) samo prodaja tudi zanima.
Kadar ti nekdo ponuja kaki super-duper izdelek, ga ne kupi takoj, ampak naj ti da telefonsko številko. Ko se o izdelku oz. zelišču podučiš, kot je zgoraj opisano, pa če misliš, da bi ti lahko izdelek koristil, pokličeš prodajalca in takrat kupiš.
Še enkrat se opravičujem zaradi tona pisanja.
Joži ful ti hvala za obširne info, kar pa zadeva ton jaz nisem neka občutljiva cvetka, ni se mi zdelo nič odrezavo (na forumih mi je prej v izziv ta pretirana prijaznost, ki je že kar lepljiva za moj okus, hm).
Tkole: moja arnika je v WELLEDA olju za masažo telesa športnikov, vsebuje še ene dodatke sivke, rožmarina pa to, nič posebnega pa še izključno za zunanjo rabo je.
LP
