Antidepresiv ali pomirjevalo?
Pozdravljeni.
Stara sem 64 let, dvakrat po leto dni sem v preteklosti jemala različne antidepresive. Stranski učinki so bili zelo močni (dodatni kilogrami, nespečnost, utrujenost, težka koncentracija…). Moj osebni zdravnik nerad predpisuje pomirjevala, dal mi je le dvakrat po škatlico (Lexaurin 30 kom po 1,5 mg), ko sem imela akutne težave.
Pred kakega pol leta sem dobila Lexaurin od prijatelja, čigar osebni zdravnik nima prehudih pomislekov glede pomirjeval. Ugotovila sem, da mi to zdravilo povsem ustreza: moje počutje namreč ni konstantno takšno, da bi rabila antidepresiv, pomaga pa mi pomirjevalo , enkrat do trikrat na teden po ena tbl 1,5 mg.
Zanima me naslednje. Ali imam pravico od svojega zdravnika zahtevati zdravilo (lexaurin), za katero sem ugotovila, da mojim potrebam najbolje ustreza? Njegov argument je, da pomirjevala vodijo v odvisnost. Ali je 1 – 3 tbl tedensko odvisnost? In če je, ali ni moja prosta izbira, da tvegam odvisnost?
Spoštujem namreč tisto misel – dajmo dnevom več življenja namesto življenju več dni. Povsem trezno sem razmišljala o tem. Raje živim krajše in kvalitetno, kot dalj in manj kvalitetno.
Pozdravljeni,
ne, nimate pravice zahtevati od svojega zdravnika da vam predpisuje zdravilo, za katerega menite, da vam najbolj ustreza. Vaš zdravnik ima obveznost ravnati po strokovnih smernicah in v najboljšem interesu svojega pacienta. Če bi vam predpisoval pomirjevala za daljši čas, brez strokovne utemeljitve, bi tvegal posledice, kar si verjetno tudi vi ne želite. Edina izjema bi bila, če bi vi resnično potrebovala pomirjevala za daljše obdobje, za kar potrebujete mnenje psihiatra.
Sicer, pa imate, seveda, pravico tvegati odvisnost, niste edina ki to počne, pač si kupite pomirjevala na črnem trgu in s tem popolnoma prevzamete odgovornost za posledice, ne morete pa isto zahtevati od zdravnikov.
Sicer, ne vem kaj bi za vas bila najboljša izbira, ampak bi bilo verjetno najbolj ustrezno, da si izberete psihiatra in poskušate skupaj izbrati terapijo ki bi bila kar se da učinkovita z najmanj stranskih učinkov.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
verjetno mislite, zakaj ne predpisujejo? Uporabljajo pa jo morda nekateri, tega ne morem vedeti.
Šentjanževko lahko kupite v lekarni brez recepta, za njo ne potrebujete psihiatra. Zdravniki pa, načeloma prepisujemo učinkovine ki so registrirana kot zdravila. Osebno se mi zdi nelogično, jemati naravno sestavino ki ima isti učinek in iste stranske učinke kot, recimo SSRI, s to razliko, da je v maceratu količina aktivne učinkovine precej nepredvidljiva, odmerjanje bolj “odokativno” ter primesi različnih kemičnih učinkovin bolj pravilo kot izjema.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
pri šentjanževki nas sicer, najbolj skrbijo interakcije z drugimi zdravili (kar je v enem prejšnjem postu omenjeno). Sicer se običajno dobro prenaša, najbolj pogosti stranski učinki pa so: prebavne motnje (suha usta, slabost, driska ali zaprtje), srbečica, fotosenzitivnost, utrujenost, omotice, nemir, nespečnost ter glavoboli. Lahko provzroči premik iz depresivne v manično fazo pri občutljivih oseb. Lahko provzroči tudi spolne motnje.
Lep pozdrav,