anksioznost
Naj vam v kratkem napišem potek mojega “stanja”.
Priv “napad” sem dobila lansko leto aprila – na Veliko noč v cerkvi pri maši – butanje vročine v glavo in ušesa ter povečan srčni utrip – povečan pritisk. Komaj sem prišla domov in to stanje je trajalo kako uro, dokler se nisem umirila in zaspala. To se mi je takrat pojavilo še parkrat ( recimo 3x v 14 dneh). Obisk pri splošnem zdravniku me je omiril, ker je zdravnica rekla, da je to živčnega izvora in da bo to kmalu minilo. Nato je bilo celo poletje mirno. Naslednji tak pojav sem imela lani septembra po službeni pot – ko sem prišla zvečer domov – z enakimi simptomi. Vendar še s tiščanjem v prsih oziroma bolj v predelu srca in imela sem občutek, da imam hromo levo roko. Vse večkrat se mi je to pojavilo tako da sem zopet obiskala splošnega zdravnika, ki mi po osnovnih preglednih ni odkril nič organskega in mi svetoval obisk pri psihiatru kjer sem se tudi naročila. Splošni zdravnik mi je predpisal tudi Xanax 0,25 g 3x na dan ( vendar ga zvečer po posvetu z njim nisem jemala, ker nisem imela problemov s spanjem). Tako dozo sem jemala kakih 4 tedne nato pa sem bila na vrsti pri psihiatru ki mi je predpisal Coaxil 3×1 tableto in še 14 dni Xanaxa 2×1 na dan , nato postopno zmanjševanje Xanaxa. V tem času sem bila v bolniškem staležu. Nato sem pričela z delom po 4 ure. Znaki se mi z jemanjem Coaxila niso nič kaj prida izboljšali. Oz. občutek sem imela, da je stanje nespremenjeno. Tesnoba okoli srca je bila tako močna, da me je že kar oreng bolelo. Aja pozabila sem napisati diagnozo: EPIZODIČNA PAROKSONALNA ANKSIOZNOST F41,0.V vesm tem času izvajam avtogeni trening 1-2x dnevno in imam 1x mesečno srečanje – skupino pri psihiatru – individualnih obiskov pri psihiatru nimam.
Bolj ali manj me mučijo sledeči znaki: tesnoba ( ki se mi je že močno zmanjšala), slabost in še enkrat slabost, občutek, da me noge ne bodo zdržale – občutek nemoči, da boš prišel na cilj ter nervoza npr. v trgovinah,zdravniku, baniki, frizerju včasih pa tudi doma ob kakšnem delu ali pri obiskih ( občutek kakor da se ne moreš spostiti oz. da ti bodo pod mizo, če sediš noge ušle po svoje) ter gibanje telesa oz. majanje nog sem in tja – kar me močno moti pri delu. Zaradi vseh teh znakov se je psihiater odločil, da mi zamenja terapijo s tabletami in mi je predpisal Zoloft in prvih 14 dni te terapije po 1 lexaurin nato pa po polovičko.
Drugih zunanjih znamenj anksioznosti nimam ( ne poležavam, zainteresiranost me ni minila, nimam samomorilnih misli) oz. to stanje me je prizadelo le telesno – malo me omejuje vse skupaj le pri delu. Najhuje je nervoza – ko misliš, da na istem mestu kjer si, ne boš izdržal. Kako naj si še kako drugače pomagam. Gibljem se veliko, ne smilim se sama sebi, grem v “situacije”, kjer vem da mi bo hudo..
Pravega vzroka za to stanje pa tudi ne najdem. Ali je možno, da se mi je to pojavilo “zapoznelo” – namreč začetkom lanskega leta smo se združili z enim podjetjem, kjer smo sedaj mi podrejeni, pred tem pa sem bila v tajništu, kjer se je dogajalo marsikaj stresnega? V privat življenju pa se mi tudi ni nič takega pripetilo, da bi izzvalo tako stanje – mnenja sem namreč, če bi bilo to iz privatnega življenja, da bi se mi vse skupaj pojavilo po porodru pred 3 leti.
Ali je to stanje ozdravljivo, saj bi imela rada še enega otroka ( stara sem 29 let).
Vem, da ste o tem že precej napisali, ampak ko je človek sam v tem vedno išče še kakšno možnost. Najlepša hvala za odgovor.
Zoloft jemljem sedaj šele 14 dni tako, da vem, da željenega učinka še nisem dosegla. Z avtogenim treningom pa se ukvarjam že ves čas mojega “takega stanja”.
Kaj mi še svetujete, da naj delam, da bom čimhitreje premostila te težave ( poleg tega, da hodim v družbo, v naravo, se veliko gibljem…).
Hvala za odgovor.
SPOŠTOVNI DOKTOR,
TUDI SAMA IMAM PODOBNE PROBLEME KOT ŠPELA IN BI SI RADA ŠE KAKO DRUGAČE SAMA POMAGALA ( POLEG STROKOVNE POMOČI) ALI OBSTAJA KAKŠNA LITERATURA O TEJ BOLEZNI, OZ. KATERO KNJIGO MI PRIPOROČATE NAJ PREBEREM, KAJ NAJ PA NASPLOH DELAM, DA MI BO KAJ POMAGALO ( POLEG AVTOGENEGA TRENIGA, HOJE V NARAVO)?
Spoštovana Nina,
najbolj strokovna literatura za to področje je učbenik psihiatrije, vendar dvomim, da vam bo le prebiranje pomagalo.Poljudne literature na temo strah, uveljavljanje,samospoštovanje pa je v knjigarnah več kot dovolj.Odlično sredstvo zoper tesnobnost je tudi vključevanje v kolektivne športe ( tudi to je neke vrste “terapevtska skupina”)
Prsoim vas, kot strokovnjaka za nasvet.
Jemljem zdravila Zoloft 50 -1x na dan ( en mesec), prej sem jemala 7 mesecev Coaxil, moja diagnoza je epizodična paroksiznalna anksioznost (F41.0)
Terapija pri psihiatru: avtogeni trening + suportivno psihoterapija.
Stra sem 28 let in bi rada ponovno zanosila (sedaj imam staro hči 3 leta), kaj mi svetujete vi glede na moje stanje? Naj se odločim za ali proti? Ali naj še malo počakam? Ne vem, temu mojemu stanju ni videti še kmalu konca in se pomalo bojim, da bom že prestara za otroke in da bo prevelika razlika med njimi. Prav tako pa se bojim, da bi imela še enega otroka, stanje pa se ne bi nič izboljšalo. En otrok je potem že dovolje, da ima mamo, ki ji je kar naprej slabo, se ji vrti, ima težke noge.
Kaj mi vi svetujete v zvezi z nosečnostjo in kako je z jemanjem tablet v njej?
Spoštovana Urša,
načelno ne svetujemo jemanja antidepresivov v nosečnosti, saj je na voljo premalo podatkov o učinkih zdravila na plod. V primeru, da si nosečnost zelo želite, boste pač morali s svojim psihiatrom pretehtati možnosti poslabšanja stanja brez zdravil in v tem primeru intenzivirati psihoterapevtski del zdravljenja.