Danes je spet eden izmed tistih dni, ko ne vem, ali ima moj partner problem z alkoholom ali sem jaz tista, ki je preveč nerazumevajoča.
Vedno sem mislila, da za postati “alkoholik”, moraš piti vsak dan. Pri mojem partnerju pa opažam, da ne pije vsak dan, ko pa pije, je hudič – izgubi oblast nad samim sabo: ne spomne se kje je je bil, s kom je bil, celoten naslednji dan prespi, ne sliši telefona, če ga kdo kliče, ne odgovarja na sporočila. sicer živiva skupaj, ampak na vsake toliko časa grem tudi sama kam s prijateljicami ali na obisk k staršem.
Večkrat se je že zgodilo, da sva bila za kaj dogovorjena, pa se je en dan prej tako napil, da od dogovora ni bilo nič, ker fizično ni bil sposoben ali pa je prišel domov tik pred zdajci: recimo enkrat sva bila zmenjena za kosilo s prijatelji ob 15h, on je šel en večer prej na “pivo” in prišel naslednji dan domov ob14:45, na klice ni odgovarjal. Ko sem dejala, da ne želim na kosilo, sem bila jaz kriva, češ da je on prišel domov še pravi čas.
Ne vem – meni se to ne zdi fer in mu tega ne bi nikoli naredila, če že ne zaradi drugega pa zaradi tega, ker ne želim, da je kdo v skrbeh zame. Prišel je domov tudi že potolčen, razbit, izgubil je denarnico, ključe…njegov odgovor je, da ve, da je naredil narobe – in to je to!!!!
Pa to je samo nekaj prigod…
Med enim in drugim izpadom mine ravno dovolj časa, da me prepriča, da se to ne bo več ponovilo…a še zmeraj se je, zadnjič danes. Vem, da sem neumna, ker mu zmeraj verjamem.Ampak vedno reče, da je to zadnjič!!!!
Po takih zpadih vedno potrebuje en dan, da pride k sebi, potem pa je tri dni najboljši partner na svetu (kuha, pospravlja, sesa, zmontira vse police, pospravlja, mi kupi bonboniero itd). In verjeli ali ne, ko nima takih izpadov je zares ljubeč moški, ki mi namenja ogromno pozornosti in bi naredil zame vse. Ko sem enkrat to omenila prijateljici in da razmišljam o tem, da bi ga zapustila, mi je rekla, da pretiravam in da on nima težav z alkoholm, ampak da pač občasno nekaj spije in da to ni nič takega, ker mu ne morem prepovedati druženja s frendi (do take situacije pride samo takrat, ko gre ven sam s prijatelji, ko sva skupaj, je zmeraj vse OK).
Zdaj pa res ne vem več, ali jaz pretiravam in je to očitno popolnoma normalno početje zrelih moških?!
Jaz ne vidim več izhoda – poleg tega sem še zaposlena v njegovi firmi, ki je navkljub vsemu zelo uspešna in prav zaradi tega mi nihče ne verjame, da ima ta človek še drugo plat, ki je nihče ne vidi, ker kako naj bi imel človek, ki skrbi za 5 zaposlenih, bil v življenju tako neodgovoren? Rada bi ga zapustila, pa nimam kam za iti (domov ne morem), poleg tega pa mi je zadnjič, ko sem mu omenila, da ga želim zapustiti, ker tako ne morem več, grozil, da se bo ubil – in tega res ne želim imeti na vesti.Vseeno pa se mi zdi, da si zaslužim bolj mirno življenje, če že ne z njim, ker ne vem, če obstaja kakšna rešitev pa sama – se vsaj ne bom imela na koga za zanesti, pa bom vedela zakaj. Tako pa se zanašam na človeka, ki me je zajebal že neštetokrat. Mislite, da je to lahko zaradi alkohola ali res pretiravam?

Draga Obupana82,

nič ne pretiravaš. Iz vedenja obeh je razvidno, da je nekaj treba ukreniti. Če želiš dobiti pomoč in razumevanje, poglej na spletno stran http://www.al-anon.si in takoj pojdi na srečanje Družinskih skupin Al-Anon za svojce alkoholikov. Tam se boš naučila, kako ravnati v primerih kot jih opisuješ, da s svojim ravnanjem pitja ne boš spodbujala in omogočala. Zelo verjetnega alkoholizma pri svojem partnerju nisi povzročila, ne moreš ga preprečiti in ne moreš pozdraviti. Lahko pa s spremenjenim vedenjem pomagaš sebi in si nabereš dovolj znanja o alkoholizmu za pravilno ukrepanje. Ni količina ali vrsta popite pijače tista, ki nekoga naredi za alkoholika, ampak precej poenostavljeno rečeno preobčutljivost (alergija) na alkohol. Koliko se sme popiti, da ne dobiš alergije, pa je pri vsakem človeku različno; pri zelo mladih ljudeh je treba zelo malo.
Svojemu zelo verjetnemu alkoholiku pokažeš pot, da poišče pomoč zase tako, da sama greš na to pot. Prej ali slej ti bo sledil, ne da ti bo treba reči eno samo besedo. Ko nehaš očitati in začneš delovati, se alkoholični odnos čudežno obrne v želeno smer.
Mnogim se je, meni se je, zagotovo se lahko tudi tebi!
P.S.: Bolezen, če se je ne ustavi, napreduje. Tudi pri ljudeh, ki živijo z alkoholikom!