alkohol v družini
Pozdravljeni!
Iz časopisa sem izvedela za vašo stran,ki se mi zdi super in sem že prebrala kar nekaj nasvetov.Res pohvale vredno.Zato sem se odločila,da vas tudi jaz povprašam za mnenje.Z možem sva poročena 12 let,skupaj pa sva 18 leto.Imava dva otroka,eden bo letos dopolnil 18 let,drugi pa ima 11 let.Problem je to,da mož že leta pije,vendar to ne ves čas,ko sem vzrojila in zagrozila tudi s policijo,je zopet bil nekaj časa mir,tako da sem vedno mislila,da bo bolje.Moram povedati,da je bil drugače zelo ljubeči mož in oče,tudi zelo skrben,saj je večji del prihodkov prispeval on,ampak seveda samo ko ni pil.Zadnje leto pa so razmere postale nevzdržne.Saj je vsak dan pijan in to tako,da se komaj priziblje domov.Večkrat pride potolčen,zaspi kar kjerkoli,vzeli so mu že vozniško dovoljenje.Sama sem se odločila,da vložim zahtevo za ločitev,kljub nasprotovanju otrok,saj je mlajši sin zelo navezan na njega.Sedaj sem dobila odločbo od sodišča za brezplačno pravno pomoč.Zanima me,ko odvetnik vloži tožbo,če se mož ne udeleži posvetovalnice,kaj v tem primeru.Rada bi,da ga morda prepričamo,da gre na zdravljenje,saj pravi tudi sam,da bo treba nekaj storiti,vendar njemu je treba vse pripraviti.Kakšno je vaše mnenje,da bi sama stopila,do njegove zdravnice in se o tem pogovorila.Ali ima kdo takšne izkušnje,namreč nimava iste zdravnice.Za vaša mnenja in izkušnje vam bom zelo hvaležna in vas prav lepo pozdavljam v pričakovanju dobrih nasvetov.
Lep dan!!!
Razočarana
Pozdravljeni
Kjer je alkohol, ni resničnega odnosa. Verjamem, da vam je težko in ste v neprijetnem položaju. Toliko časa ste čakali, da bi mož kaj ukrenil, pa ni. Zdaj ste se odločili, da končno nekaj naredite zase. Pri tem ste seveda v raznih dilemah in stiskah, kot vsak, ki je prisiljen, da izigra še zadnjo možno potezo. Vendar naj vas te stiske in dvomi ne omajajo pri svoji odločitvi, ki je edina možna in pravilna. Končno ste zmogli moža postaviti pred izbiro: zdravljenje ali ločitev. Na to ste lahko ponosni, nikar tega zdaj ne zavrzite. Vztrajajte, naj bo še tako hudo. Nič več vam ni treba storiti, sploh pa ne rabite hoditi do njegove zdravnice NAMESTO moža. Mož je pred odločitvijo, ki je samo njegova. Ne veste, kako se bo odločil, veste pa, kako ste se odločili vi. Če se ne gre zdravit, je vsaka možnost, da se pobere izgubljena. Če se ne bo odločil za zdravljenje, čeprav bo zaradi tega izgubil vas… Potem vam res ne ostane drugega, kot da sprejmete, da mu vi ne pomenite dovolj. Še manj pa on pomeni sam sebi. Ločitev bi bila v tem primeru samo formalizacija tega, kar je v bistvu že zdaj. Vidva sta že nekaj časa (čustveno) ločena, ker ima mož afero z alkoholom.
Ne poslušajte drugih, poslušajte sebe. Dovolj je! Čas je za odločitev. Otroci ne nasprotujejo temu, da se stvari uredijo, samo strah jih je. V družini, kjer je gospodar alkohol, ni čudno da so tako prestrašeni. Ampak oni so otroci, zato je to razumljivo. Vi pa niste in ste se dolžni obnašati odgovorno, čeprav vas je strah. Otroci živijo v nevzdržnih razmerah. Ob takem možu tudi vi ne morete biti taka mama, kot bi bili lahko. Če se mož ne bo odločil za zdravljenje, so otroci bili in ostali brez pravega očeta. V tem primeru bi še toliko bolj potrebovali vsaj dobro in močno mamo. Ste lahko taka mama ob možu alkoholiku? Ali boste lažje, če boste našli svoj mir v okolju, kjer ne vlada alkohol. Če vam takega okolja ne uspe ustvariti skupaj z možem, potem ste si ga dolžni sami. Tudi zaradi otrok. Želim vam, da bi se mož zavedel svojih težav in zmogel prevzeti odgovornost in se odločiti za zdravljenje. Se morate pa ob tem zavedati, da tudi morebitno uspešno zdravljenje ne bo odpravilo težav v vajinem odnosu. Po uspešnem zdravljenju bosta točna tam, kjer sta ostala pred leti, ko je začel mož piti. Vse je počakalo. Če pa mož zavrne zdravljenje, pa vam želim, da zdržite na poti, ki ste jo zastavili. Ni treba, da uničite sebe, če se že mož odloči, da mu je vseeno zanj, vaju in družino.
Lepo vas pozdravljam
Razočarana,
ravno prebiram knjigo Zbogom, soodvisnost od Melody Beatille, kjer je opisana predvsem problematika soodvisnih ljudi, torej ljudi, ki živijo z alkoholiki ali kako drugače odvisnih ljudi. Priporočam, ker so posledice zelo hude, zarite globoko v našo podzavest in vplivajo na kakovost življenja v naprej.
Želim vam vse dobro!
Pozdravljeni!
Sem zrela ženska, mama dveh predšolskih otrok in imam dva problema. Prvi je moja odvisnost od alkohola, s katero sem se odločila spopasti in zmagati. Spoznala sem, da mi ni druge pomoči, kot da z alkoholom popolnoma prekinem, saj me je drugače že eno popito pivo pripravilo do tega, da s pijačo nadaljujem, dokler nisem pijana. Moje težave so se začele že v srednji šoli, saj sem imela takšno družbo, kjer je bil alkohol vsakodnevna stalnica. Nato pa sem živela z mnogo starejšim moškim, ki je bil klasični alkoholik in je pripomogel k temu, da sem globoko padla v odvisnost. Ko sem ga pustila, sem za nekaj časa prenehala s pitjem nato pa sem se spoznala s sedanjim partnerjem in nadaljevala s starim vzorcem. Vmes, ko sta se rodila otroka sem popolnoma abstinirala, takoj ko sem lahko pa sem takoj ponovno začela piti. Pijača, ki me je zasvojila pa ni bila žganje ali vino ampak pivo. Glavna stvar pri pivu pa je, da se človek tolaži s tem, da če ne pije vina in žganja, potem ni alkoholik.Pa, seveda, to ni res. No in sedaj sem jaz “čista”, moj partner pa nadaljuje s prejšnjim načinom življenja, saj se njemu zdi, da ni nič takega če parkrat v tednu spije tri, štiri “pirčke”. Mene pa to nervira, zaradi tega se kregam z njim in ugotavljam, da nimava več glavne skupne stvari, ki naju je povezovala. On pa, seveda, zaradi mene ne namerava nehati saj misli, da ni problem v njem, ampak v meni.
Imam ga rada, ampak ne vem, kako naprej.