alkohol in nasilje v družini
Pozdravljeni! Imam problem in sicer od moje punce ata, je alkoholik, družina doma ful trpi, če kdaj ne dobi alkohola je zelo nasilen, ne pomaga niti ena lepa beseda ali da bi se lepo pogovoril z njim, ne posluša nikogar, če mu kdo omeni zdravljenje ali policijo totalno znori, doma so obupani in nihče več neve kaj naj stori, če mu alkohol skrijemo, znori. ne pomaga ne zdravnik, omemba policije, psihiater, nič, po glavi mu gre samo nasilje in alkohol, družina ful trpi iz dneva v dan je v strahu da se nebi kaj zgodlo. kaj naj storimo???
Skupinski upor, tudi če kakšna pest zapoje. Pač situacija se ne bo končala vse dokler mu nekdo ne vzame dominantnost oziroma primat. Sicer to ponavadi naredi zdravje, ampak takrat je že skorajda prepozno.
Vso to vzdušje, torej trpljenje, strah, pokornost, vse to ga napaja in mu daje energijo (zraven pijače in background-a)
In ne ne govorim na pamet, bom porekla samo to, da me je otroštvo izurilo že v “mlečnih stezah” kako je potrebno reagirati; pri 8 letih, na svoj rojstni dan sem se postavila zase in za mater, sicer sem si za nekaj let nakopala zamero (zanimivo, naslednji dan, me je mati še bolj grdo gledala, ane, nekaj v smislu, da ji delam galamo, ane, kdo bi si mislil, da je boljše živeti v terroru).
In ne, nisem nikogar lovila okoli s sekiro, samo postavila sem se za svoje dostojanstvo, življenje.
Pač na vsake toliko časa se me je polastil tisti “neumen” pogum 🙂
B R A V O — —! ! !
To je edina pravilna pot, upreti se agresiji.
Ne more in ne sme ena oseba greniti življenje celi družini.
Seveda je lažje nemo opazovati in čakati na kar bo pa bo.Toda ob tem življenje kar mineva in teče in to tisto slabo. Upreti se, se izpostaviti, za to pa je potrebna koražja. Pozabite, da lahko s tem agresivnim pijancem kaj naredite s pomočjo dialoga, socialnih inštitucij, psihoterapevtov, AA…
Stin, pozabi na strah, stisni pesti in naredi prvi korak, — — se je lepo lepo izrazila: uporabi ‘neumen’ pogum, uporabite ga skupaj in videli boste, da je strah votel okrog in krog ga pa nič ni.
Lahko pa seveda tudi uradno, če misliš da bi bilo preveč ‘krvavo’, policija, zapisniki in ko se papirja nekaj nabere in posledično plačilnih nalogov za razgrajača, se le-temu kakšen kliker obrne v pravo smer ali premakne kakšen vzvod v našem socialnem sistemu.
Držim pesti za vas
V bistvu je na nek način prav žalostno spremljati in razumeti ozadje, ki botruje, da neka določena oseba omahne v propad in zraven gledati neuspešno plezanje. So pa te take posebne življenske izkušnje kakor za “naključnega” opazovalca kot za ujeto osebo. Mislim, po eni strani prav spoštujem tiste osebe, ki se s pomočjo lastne volje izmuznejo spon odvisnosti. Postanejo spremenjeni, močnejši od zaznamovane izkušnje, ampak, takih oseb ni ravno na pretek.
Heh, saj je čisto razumljivo, da projeciram lastne izkušnje; konec koncev tudi “zunanji” opazovalec na neki stopnji postane ujetnik, odvisnež dotičnega stanja in rabi določeno energijo in zraven še premostitev izgube udobja.
LoL, upam, da ne bom čez nekaj leti na kakšni zaplati s kakšnim alkoholnim veseljakom. Rajši sama kot pa z bedakom. Čeprav, eni so to že brez alkohola (ali ene, konec koncev se pogosteje govori o moških, kot pa o ženskah, ki ga rade cuknejo), posledično se je boljše izogibati tistim 🙂
ko se pojavi nasilje se lahko pokliče policijo, ki nasilnežu (po njihovi presoji) lahko izrečejo ukrep prepovedi približevanja. morda bi ga lahko to malo treznilo, ko bi videl, da se je družina njegovem početju zoperstavila. Zelo pogosto se pri odvisnikih mora nekaj zgoditi, da se odločijo za zdravljenje. Če nihče nič naredi, se mu to hkrati dopušča in dobiva podporo v svojem početju. Mogoče so samo grožnje s strani družine premalo.
Iz lastnih izkušenj vem, da za odločitev za zdravljenje skoraj mora biti neka prisila.
LP
Reneja
Pozdravljeni!
Glede alkohola in nasilja oziroma matratiranja v družini in partnerstvu, bi iz lastnih izkušenj lahko spisala cel roman. Zato niti ne vem, kje naj začnem in kje končam, bom pa poskušala čim bolj striniti moje izkušnje, vsaj del njih!
Sem bivša žena zdravljenega alkoholika, kateri se niti ni hotel odpovedati tej navadi. Odločil se je pač za flašo alkota. Po 18 letnem zapitem in matratiranem ter nasilnem zakonu, sem zbrala toliko poguma in končno, ko je sin dopolnil polnoletnost, vložila zahtevek za ločitev! Ker pa še vedno ni rešeno stanje premoženja, živiva pod isto streho, ločeno gospodinjstvo, vam lahko kratko in jedernato samo rečem, da je to živjenje obupno! Žal pa je naša zakonodaja takšna, kakršna pač je, moram vztrajati pod istro streho, ker baje drugače izgubim vse pravice do moje truda (skoraj lahko rečem, da sem hišo naredila sama, tako finančno kot fizično, delila pa se bo na pol pol).
Še to bom pripisala. Kamor koli se obrnem po nasvet, seveda brezplačen, vsi dvignejo roke in rečejo, da to ni v njihovi pristojnosti, da naj vložim tožbo…..dobiva socialno podporo, da se ga seveda lahko še naprej napija, dela nič, stroške in obveznosti za hišo in vse povezano z njo pa itak nosim sama, na koncu pa si bom delila z njim. Je to pravica? Včasih pomislim, da bi boljše bilo, ko bi si ljudstvo pravico vzelo v svoje roke!
Dala pa se ne bom, nikakor, če se nisem do sedaj, se tudi sedaj ne bom, tega veselja pa mu ne bom dala!
Vida
Spoštovani moderator/administrator!
Prej sem spisala eno svoj blog, izpoved ali kakor bova temu rekla, pa žal nisem bila prijavljena! Spodaj je tudi moj podpisa kot avtorja izdelka z imenom Vida
Če je možno, bi lepo prosila, če tistega opremiš z mojo prijavo in če se ti zdi primeren objaviš!
Hvala lepa in lep pozdrav!
Kaj storiti?
Pred 2 leti sem še živela doma, ob očetu alkoholiku, ki nas je vse nenehno teroriziral, sklapljal elektriko, ogrevanje, … Garala sem dneve in noči (delala po 20 ur na dan) zato, da sem si končno lahko na kredit kupila svojo nepremičnino. Končno sem dočakala svoj mir. ..
Nakar je pred pol leta mama zbrala pogum in prišla kmeni. Sedaj pa so se začele težave. Oče vsake toliko časa pride sredi noči do mene, vpije na ves glas, tolče po vratih in govori, da bo vse zažgal in razbil. Imela sem že v mislih, da pokličem policijo, vendar preden bodo oni prišli, bo on že šel domov ali v najbljižjo gostilno. Prav tako imam v družini odvetnike, ki so mi dejali, da na žalost razen prepovedi približanja drugih opcij ni. Ker očeta zelo dobro poznam, vem, da mu prepoved približanja ne pomeni nič. Položnico bo plačal, kasneje pa še huje težil.
Hvala za nasvete.
V tem primeru, če bo kršil, bo imel kazen, na kazen, na kazen. Lahko, da bo ob plačevanju spoznal, da ni zaželen.
Ali pa da ga bi nekdo v tistem trenutku odstranil? Morda mož, prijatelj, sosed….?
Lej, itak je najslabše samo jamrati, kako itak ne moreš narediti nič.
Lahko.
VSAKIČ takoj pokliči policijo, naj bo zapisnik, naj dobi kazni, naj plačuje. Če ne bo plačeval, mu bodo
pa rubili, se bo že naveličal. Na podlagi zapisnikov si uredite prepoved približevanja, če krši
tega, gre lahko celo v zapor, mogoče ga bo pa to streznilo.
Najslabše je narediti nič. Udarite nazaj, to so praviloma slabiči, ki se znašajo nad šibkejšimi, ko
pokažeš zobe, pa cvilijo….
Vem, da je težko premagati strah, vkloreninjen leta….ampak zdaj nisi več majhna punčka. Pogum.
Pozdravljeni!
Tudi jaz bi dodala našo zgodbo. Naša hči živi z otroci v pravem peklu.Mož jih maltretira na vsakem koraku. Veliko pije, skoraj vsak dan. Pijača mora biti na mizi, če ni gorje.Pred 13 leti sta z možem začela graditi hišo. Zaradi raznih izgovorov ona ni vpisana kot solastnik hiše. Parcelo je on dobil od svojega botra že preden je spoznal našo hči.Hči je vseskozi ogromno fizično delala, in še vedno, veliko več kot on, ker je on invalid, nima ene noge, nosi protezo. Ona mora biti ( glede fizičnih del ) moški in ženska pri hiši.Vse mora postoriti v hiši in okoli hiše, okoli otrok, zdravnikov, šole,…Zaradi podjetja, ki je šlo v stečaj pred enim letom je ostala brez zaposlitve. Živi v majhnem kraju in zaradi njene vrste izobrazbe ne dobi primerne zaposlitve. Občasno dobi začasna dela in jih z vso ljubeznijo in navdušenjem opravlja v želji in upanju, da bo le dobila zaposlitev za daljši čas., ( bilo kakšno delo )Na žalost, so to dela za krajši čas in je finančno odvisna od njega.Vsakodnevno jo maltretira, ne pozabi tudi na otroka, ki se ga že tako bojita, da hitita že velikokrat čez dan v eni stari lopi pripravljat ležišče za noč, beg pred njim.Pred enim letom se je situacija tako izostrila, da lahko na obisk pridejo le njegovi sorodniki, pivski prijatelji,…Mi ne smemo hoditi tja, čeprav smo vedno prijazni do njega in se pretvarjamo, da nič ne vemo o njegovem nasilju do hčere in otrok.Hčerka ne sme imeti prijateljev, tudi otroka ne.Hčerka se ga zelo boji, le prosi in joka, naj malo manj pije, zaradi sebe, družine, otrok,..Velikokrat se po noči, ko pride domov pijan odpravi v otroško sobo ( ura ni pomembna )jih nasilno prebudi, maltretira.Hči jih poskuša zaščititi in se takrat njemu obrne pamet. Kaj boš ti meni prepovedovala stik z mojimi otroci, lahko jih pohvalim, kritiziram, vprašam kar hočem, oni me morajo spoštovati. Zgini, da te ne vidim. Otroka obnemita. Sili ju, da priznata, da je slaba mati, on, da je dober človek, ki mu ni para v okolici.Z možem živiva v majhni garsonijeri le nekaj kvadratnih metrov, ni prostora niti na tleh. On grozi, da bo vse prodal, podaril sorodniku ( ki mu mimogrede prinaša vsakodnevno pijačo ), da bo hči ostala brez vsega. Vsakodnevno živi v strahu. Nekaj krat ji je že pometal oblačila iz hiše, vzel ključ od avtomobila ( ki je tudi napisan nanj ). Otrokom grozi, da če odideta od doma ne bosta deležna nobene pomoči tudi finančne ne.Zet ni bil alkoholik od samega začetka njune veze. Postopoma je začel zlorabljati alkohol poleg tega sorodnika, ki skrbi, da ima vedno v sodčku pijačo.
Tudi,če je prostor samo na tleh ,če te kot mamo in babico tako skrbi vzemi jih pod svojo streho oz.garsonjero.Ona naj pa gr enajprej na socialno z otroci vred…….potem pa naprej zakaj bi še otroke uničevala…upam,da so toliko veliki,da bi tudi že sami dovolj povedali.Ona pa če je njegova žena in z njim živi ji a tudi nekaj pripada kar se hiše tiče.Drugače pa varna hiša,če ni rešitve….ampak rešitve zmeraj so samo zakoni razno razni pri nas so preklemani za nekatere stvari.Srečno
Ojoj, babica. To je grozno brati. Grozno. kaj ni nobenega koraka, ki bi odnesel to ubogo mamico, in še bolj uboge nebogljene otroke stran. Kje je kakšen, ki bi pomagal, naj gre stran in nekako poskuša iztržit vsaj svoj delež…
Sem iz alkoholne družine in vem, kaj to pomeni. Kaj vse sem pretrpela kot otrok. rane na duši ostanejo.