Stara sem 21 let trenutno brezposelna imam neurejene odnose s starši kar v večjem delu spravlja ob živce . Čeprav sem se želela pogovoriti o tem s starši da me to da nimamo dobrih odnosov spravlja s tira . Se določene stvari ne uredijo in globoko v sebi vem da se tudi nikoli ne bodo.Potem bi se morala oba spremenit to se pa zdaj več ne da .Večinoma dneva preževim doma in grem skoraj nikamor Doma pomagam saj imamo avtopralnico in dela ne manjka.Vendar problem je v tem da sem nonstop doma.Fant je tudi na robu živčnega zloma ker ima tudi konflikte s starši vendar njega to še bolj obremenuje in uničuje.Drugače se zelo razumema le ko imava oba konflikte na obeh straneh si ne znava več drug drugemu pomagati in sva včasih zelo eksplozivna.Vpijema drug na drugega vendar nič pretirani hujšega. Čeprav je že to dovolj da sem pomislila da bi bilo bolje da se razidema saj sva oba preveč čustveno na tleh in se verjetno ne bova znala drug drugega pomirit v težavah.Strah me je kam naju to pelja po eni strani pa ne bi rada uničila dolgoletno zvezo. Ali naj pustim vse skupaj ali naj potrpim ker sem trenutno v depresiji?Zelo vesela bi bila odgovora in se že vnaprej zahvaljujem

Jana

Jana, s starši se boš lahko pogovorila, ko se boš znala postaviti zase.Ni nujno, da te bodo hoteli poslušati. Vendar kot si ugotovila sama, jih ti ne moreš spremeniti.
Dobro bi bilo, da bi se čimprej finančno osamosvojila in potem poiskala terapevtsko pomoč – nekoga, ki ti bo pomagal pozdraviti tvojo samopodobo.

Za začetek pa preberi knjigo Strupeni starši (knjiga je rumene barve, trenutno se ne spomnim katera pisateljica jo je napisala).
Lepo se imej.