Pozdravljeni!

Stara sem devetnajst let. Pri šestnajstih letih sem se zaljubila v sošolko. Zaljubljenost je trajala kakšno leto in je bila zelo zelo močna – v nobenega fanta še nisem bila tako zaljubljena. Še zdaj pogosto sanjam o njej in če jo srečam se vrnejo stara čustva. Trenutno (dve leti) imam fanta in tudi pred to “čudno zaljubljenostjo” mi je bila všeč samo še ena punca, drugače pa so bili predmet mojih sanjarjenj le fanti. Povedati pa morem, da se v/po spolnem kontaktu s fanti počutim izkoriščeno (večkrat sem se po spolnem odnosu začela tudi jokat) in da se sploh ne morem toliko sprostiti da bi v pričo fanta dosegla orgazem. Zdajšnjega fanta imam zelo rada in me tudi spolno privlači, ampak zdi se mi da je v zvezi s spolnostjo v moji glavi nekaj hudo narobe. Še zmeraj veliko pogosteje pogledam za kakšno žensko kot za moškim (to skorajda ne).
Staršem sem takrat ko sem bila ful zaljubljena v punco to tud povedala pa so rekli da je to sam prehodno obdobje in da gre čez to skor vsak. Ali je to res?
Ali sem normalna?In kaj je narobe, da s svojim fantom ne morem doživeti orgazma na noben način, čeprav ga mam rada?

Hvala za odgovore in lep pozdrav!

Zmedena Nena

Spoštovana Nena,

povsem možno je, da orgazmov s fantom ne doživljate zaradi nerazrešenih bojazni , ni pa nič neobičajnega, če v vaših spolnih fantazijah nastopajo tudi osebe istega spola. Pogosto se spolna usmeritev dokončno definira šele po prvih zadovoljivih doživetjih, tako so torej pred vami še vse možnosti odprte. Sploh je dejstvo, da orgazma ne doživi le 5% žena, starejših od 35 let, pod pogojem, da imajo redne spolne odnose. Predvsem se s spolnimi odnosi in občutki krivde v zvezi z njimi ne obremenjujte, saj je spolnost v bistvu nekaj prijetnega.