Mnenje glede tega se mi spreminja. Do zdaj (nekaj čez 30 let) se mi ni zdelo to pomembno in je vedno bil dogovor, da se že bova pač enkrat poročila. Zaenkrat ne, ampak nekoč. Ampak trenutno se mi pa zdi, da je že skrajni čas. (Imava 5 let starega otroka in živimo v svojem stanovanju). Kar prijelo me je in to ful. Samo na to še mislim. Ker nekako se mi zdi da kdaj pa potem, če ne zdaj? Se že zdaj nekako prestaro počutim (on je malo mlajši).
Saj bi se on tudi, ampak bi še malo odlašal… Problem je, ker nama ni sorodnikov za vabit, po drugi strani je pa to dogodek, ki ga ne moreš ponoviti, če ti je potem žal, zakaj niso bili prisotni. Razlog je predvsem ta, da nama gre na živce izjava – no, a sta se končno odločila itd. Pa tudi razumemo se “bolj za silo”.
Torej koliko se vam zdi poroka pomembna? Mene skrbijo predvsem leta in pred odhodom hčerke v šolo, bi mi blo to fajn uredit. In seveda zaenkrat se ful dobro razumemo in bi rada v tem “filingu” to urejala. Skrbi me, da zaradi rutine do poroke sploh ne bi prišlo ali pa ne bi vladalo tako vzdušje kot je še zaenkrat…
Mika naju (predvsem mene) poroka v tujini. Ampak nekako je “treba” potem izpeljati vsaj nekaj malega tudi doma – in pri tem se najbolj zatakne, da naju vse skupaj mine (organizirati in si delati stroške, ko pa ne pričakujeva pravega vzdušja; obstaja bojazen, da bi nama “nehote” pokvarili ta lep dogodek z neprimernimi izjavami in obnašanjem)…
Kak nasvet? vaš pogled na situacijo? Vaše izkušnje?

Poznam primer v naši družini – povabili so le izbrane – in npr. mi nismo bili povabljeni, pa čeprav se je poročal moj bratranec… mojo mamo in očeta je to blazno motilo… jaz pa ju razumem… v bistvu sta se želela poročiti le s straši in pričami – potem pa je ena teta podarila nekaj velikega, pa sta še njo povabila… to je bila glavna tema pogovora ostalih sorodnikov, ki so izpadli…meni pa se zdita tak super, da sta ostala zvesta sebi in nista popuščala vsej ostali familiji. In se tudi zelo dobro razumeta – imata postavljene meje, ki jih drugi ne prestopaja in kot družina zelo lepo peljejo.

Moje mnenje je da poroka močno nadgradi zvezo med partnerjema. “Ni samo papir” kot nekateri pravijo. Sama sem se poročila kar mlada (22 let), še kot študentka. Nikoli nisem razmišljala da se nebi poročila, vedno mi je bilo to nekaj samoumevnega, če se imata dva rada. Moje mnenje je, da kdor odlaša te že ne ljubi dovolj. Če si prepričan potem to sploh ni vprašanje ali se boš poročil/a ali ne. Nevem no, ampak midva sva ves čas vedela da se bova, me sploh ni nekaj ekstra “zaprosil za roko”, kar začela sva govoriti o tem in nato vse skupaj organizirati.
Na žalost nimam časa da bi nevem kako dolgovezila. Pričakujem da se marsikdo s tem kar sem napisala ne bo strinjal, škoda pa da je današnja družba tako usmerjena glede porok. LP

Lepo pozdravljeni!

Poroka je nekaj, kar se zelo globoko vtisne v doživljanje posameznika. Tudi otrokom poroka veliko pomeni. Pomeni pripadnost, varnost in odločitev za nekoga, ki mu obljubiš sebe.

Meni osebno to, da sem poročena pomeni zelo veliko. Vprašala pa bi vas,kaj poroka pomeni vam (Vama)? To je ključno, pri odločitvi o poroki.

Naj vam nekaj zaupam. Moški bi vedno malo še počakali, saj bi, samo ne še sedaj… To je normalno, saj je ta dogodek zelo velika sprememba v življenju za večino moških. Predvsem poskušajta veliko govoriti o tem dogodku, kako si ga predstavljata in kaj vidva želita.

Poroka je tudi družinski dogodek, kamor bi naj spadali tudi starši, saj vaju morajo pospremiti od “doma”. Je pomembno da so tam. Tukaj je najverjetneje najtežje, saj kot pišete, se bojite, da bi vama “nehote” pokvarili ta lep dogodek z neprimernimi izjavami in obnašanjem…

To je vajin dan, poročita se zaradi sebe, njihove stiske in bojazni, ki bodo pri tem prisotne pa pustita na strani. Naredita poroko takšno, kjer bosta vidva čutila pripadnost in naj bo to resnično vajin dan, neglede na to, kdo bo povabljen in kako bo ta dan doživljal.

Nekako čutim, da bosta naredila ta korak, le malo sta še negotova.
Vso srečo vama želim v zakonu, vama in vam trem kot družini.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

sem v fazi priprave na poroko. če bi prej vedela to, kar vem sedaj, bi se po mojem odločila za poroko nekje daleč, na samem.
sploh glede na to kar pišeš o sorodnikih.

pri meni je predvsem razlog v komplikacijah z vsemi povabljenimi, pametni tam, kjer jih ne vprašaš, tam kjer jih kaj prosiš, pa dobiš občutek, da jim bo al krona dol padla, al da jim je odveč, al da jim nekaj dolgujem….
vsak sam na sebe gleda – zakaj na ta dan ne bi ta pravica pripadla tudi vama. no, saj na koncu bo še vse OK, sam enostavno pa ne bo.

glede same poroka ja ga. sabina super povedala.

Poročila naj bi se vidva, zato morata poskrbeti, da se bosta vidva dobro počutila tudi na ta, uradni dan.

Malo me je zmotilo pojmovanje poroke….. ker govorite večinoma o obredu, o praznovanju, kraju (tujina) in povabljencih (in tistih, ki bi samo svoje mnenje izražali)….
Dajta se najprej pogovoriti o tem, kaj vama, osebno pomeni poroka?
Na potovanje v tujino gresta lahko v vsakem primeru, tudi obred poroke (neuraden-si lahko pripravita) in sploh vama o tem ni potrebno nikomur polagati računov…

Tudi če bi se poročila v Sloveniji, če bi imela obred v ožjem krogu, ni potrebno, da sprašujeta koga za mnenje ali da se obremenjujeta z njihovimi pripombami.

Če sta se odločila, potem sta se…danes ali čez 20 let…

Koga bosta povabila je spet vajina stvar, kjer se bosta poročila-tudi.

Končno za obred potrebujeta dve priči in 15 minut na uradni dan upravne enote…..

Če imata željo po poroki, zakramentu, uradni potrditvi-je to lahko zelo osebno in zelo skromno.

Če pa želita obleke, rožice, mauritius, poročna darila, vabila, zahvale, fotografije, potovanje…….bosta pa pač morala tudi kako čudno “pripombo” preslišati, koga izpustiti iz seznama, ker pač vama ni, da bi bil na vajini poroki (tudi če je sorodnik)….vse to pa ima tudi kako pozitivno stran: starši ti primaknejo kak euro, sorodniki prinesejo kako uporabno darilce in končno boš imela svoj dan, za obletnice, za lepo obleko…za v spomine…(če boš preslišala tiste…”pa sta se le odločila” ali “juha je bila pa mrzla”, “zeblo nas je, ko smo čakali fotografiranje”…..

Najprej razčistita, zakaj poroka! Potem pa prilagodita vajinim potrebam, željam in možnostim-le te so pa brezmejne;)!

Zdravo!
Mi2 2 leti ziviva skupaj, trenutno v pricakovanju narascaja, kar se bo zgodilo avgusta.
Najprej sem bila mnenja, da papir med nama ne bo nic spremenil, ko pa sem zvedela, da je na poti otrok, pa je zelja, da bi imela vse postimano “usekala” naprej…predvsem glede priimkov, bivalisca.. itd… moj dragi se je strinjal, pravzaprav sem pred tem, jaz parkrat ustavila zadevo glede poroke…

nobenemu od naju ni bilo do velike ohceti, strasnih oblek, sopkov, frizur, manikur, vabil, konfetkov, srange, ansamblov, iskanja gostilne, vabljanja sirne in daljne zlahte…

pred tremi tedni je padla odlocitev: greva na Mauricius.. najprej sva gledala preko agencije, potem pa sva kar organizirala na lastno roko (bo ceneje): kupila sva karti, preko neta nasla ene bungalove – lastnik nama bo tam pomagal zrihtati naprej – rezerviral nama je tudi hotel, kjer bo obred, na upravni enoti dobis potrebne papirje, jih posles dol in to je to.. ena dan po btc-ju, da sva dobila obleke – nic posebnega – preprosto in lepo… se prstancki in VOILA.. gremo naslednjo nedeljo.. tako da vse skupaj 1 mesec.. pa se to je bila kriza samo prvi dan, zdaj pa samo se cakava odhod… mislim, pa da naju bo prislo ceneje kot povprecna ohcet tukaj, pa se medene tedne imas zraven.. Kako pa bo vse speljalo ti lahko javim sredi maja, ko pridem nazaj.

Oboji starsi so bili presrecni, no moja sestrica je bila malo zalostna, ampak tako pac je.. ko pridemo nazaj, bova najblizje peljala na kosilo, za kolege bo kaksen piknik in to je to.. briga me, kaksne bodo pripombe, mi2 sva si zadevo tako zamislila…
ker bo potem to piknik varianta, ni problema povabit vseh, ki jih poznas.. pac skuhas kaksen golaz vec, ce pa komu ni do tega, pa ni treba pridet.. poglej to s pozitivne strani – tako ljudje vsaj niso v stiski, da morajo nove masne obleke kupit in se obremenjevati s tem, kako bogata darila vam morajo prinest.

Srecno!

LaKet – hvala za odgovor in se priporočam za informacije. Točno na Mauricius me vleče in bom zelo vesela podrobnejših informacij. Predvsem glede višine stroškov. Če bosta zadovoljna, se priporočam za naslov in podrobnejše podatke. Agencije imajo ful različne cene in nekateri so prav na enem izmed forumov predlagali, da se da to realizirat v lastni režiji veliko ceneje. Mogoče bi raje bila bolj komot, ker midva pa že imava otroka – letos bo 5 let in ne bi rada preveč tvegala zaradi nje.
Zelo sva navdušena nad to varianto, edino kar nama ni všeč, je to glede kr enih ljudi pač za priče – to se nama zdi precej neosebno. Sicer pa se imava namen v Slo. poročit cerkveno, kasneje v krogu najožjih sorodnikov in prijateljev.
Mene mika nekaj drugačnega, za “klasično” poroko se nekako počutim pri 33tih in z skoraj šoloobveznim otrokom že prestara. Tako da najprej civilno tujina, potem pa ko bova že itak poročena še za sorodnike, da ne bojo mogli težit in bojo lahko srečni, da bojo sploh povabljeni 🙂
Torej prosim za informacije o Mauriciusu, vsekakor. In vso srečo vama!!