Včasih se vprašam, če spadam v ta čas. V trgovinah je polno ljudi, na vsaki polici so oznake z neko akcijo, vrnemo nazaj na kartico, znižano, v akciji…..kdo bi se še spoznal. Ampak ljudje pa kupujejo. Vprašam se: Ali vse to res potrebujejo, ali nihče ne zna razmišljati s svojo glavo ali je podzavest že močnejša od zavesti. Jaz namreč nič od tega ne potrebujem. Kupim za jest, za obleč tisto kar rabim, da preživim, navlake ne potrebujem. Ne potrebujem znižanih čevljev, znižanega prta za mizo, znižane…..
SUGESTIJA je beseda, ki dobiva vedno večjo moč. Ljudje so vedno bolj podvrženi temu kar se oglašuje, morajo imeti tisti šlavh, ki je v akciji, ženske pred policami z znižanimi rožami se s komolci suvajo v rebra in si pulijo tiste znižane flance iz rok, ker če je ne bo dobila bo najbrž zbolela. Kam to pelje? Prižgeš tv na vsakem kanalu vpijejo v kakšni krizi smo, kako nimamo, koliko je raka, perejo nam možgane s samimi negativnimi novicami, da imamo občutek, da bo jutri konec sveta in moramo danes porabiti kar še imamo, vzeti kredit, limit, kupit avto preden zrase davek…. Najbolj smešno je pa, da oglaševalcem uspeva.
Kaj pa čustva, ljubezen, sočutnost, medsebojno razumevanje, pomoč. Kako to pogrešam. Kako pogrešam lepo besedo, vzpodbudo, ko imam slab dan. V takem dnevu vidim v kakšen svetu živim.

Oglaševalcem uspeva le pri praznoglavcih! V trgovino grem ko kaj rabim in kupim le tisto, česar zmanjkuje doma! Količine določim že doma. Mesečna “fasnga” me stane 40-50€. Avtomobile pa kupujem od tistih, ki lovijo zadnji trenutek bebavih akcij.