spoštovani! Vsak problem je unikaten! Tu rabim vašo strokovno pomoč. Od razveze je minilo tri leta in v tem času sem se moral zelo boriti za stike z svojima dvema otrokoma. Bivša žena se je zelo trudila, da jih je pobirala iz šole prej, kot sem sam prispel iz službe, kratila mi je sodno odmerjene stike, da o finančnem izsiljevanju sploh ne govorim. Nekje v začetku poletja sem spoznal žensko, sicer ni naše gore list, po rodu je Ukrajinka, pa vendar… Da mi ne bi bivša žena metala polen pod noge sem ločil čas prebit z njo in čas, ki sem ga preživel z svojima otrokoma. Potem je prišla pobuda, da je čas za nov korak dalje v najini zvezi, dogovorila sva se za poroko. Poročila sva se kakšen mesec nazaj čarobno in čudovito, tudi njeno 12 letno hči sem vzel za svojo… Z svojima otrokoma ta čas nisem imel stika, kajti med mano in bivšo ženo je prišlo do nesoglasij, nato smo na sodišču postavili nove termine in prišel je prvi vikend, ki sta ga preživela pri meni in se seznanila z mojo novo izvoljenko in pastorko….. Potem sem doživel res hladen tuš. Moja nova žena mi je povedala, da moja otroka motita naš bioritem, da je njun dom drugje, da jima ne morem ničesar več dati, le finančno pomoč. Če bi želel preživeti več čas z njima, zakaj sem zapustil njuno mati. Da se energija, ki jo vlagam vanju razprši in nima nobenega efekta, da je vse kar počnem zanju samo žrtvovanje, naj razmislim, kaj bi sploh rad v življenju. Da nikdar ne bom mogel zaživeti na novo, ko vlačim svojo preteklost s seboj. Da v njihovi deželi sicer preživijo čas z otroci iz prejšnjih zakonov, ne vodijo pa otrok domov, sploh pa ne za vikend oz. več dni. Sam sem bil popolnoma sesut, kaj takšnega nisem pričakoval, sploh ne vem, kaj naj storim? Prosim za pomoč!!!

Spoštovani gallenberg!

Ker je od vašega sporočila minilo že precej časa, se vam moram opravičiti, da ste v teh prazničnih dneh tako dolgo čakali na naš odgovor, posebej, ker je čutiti, da se vam stvari odvijajo precej na hitro in zato za vas pogosto tudi šokantno. Res je vsak problem unikaten, kakor smo tudi ljudje in družine, ki se z njimi soočamo.

Tri leta je minilo od vaše razveze, vi pa ste se morali v tem času resnično truditi za to, da ste ohranjali in razvijali odnos s svojima otrokoma, ki vam zelo veliko pomenita. Ne morete si predstavljati, da bi izgubili stike z njima, da ne bi aktivno sodelovali pri njuni vzgoji in razvoju. To bi vas notranje tako močno razjedalo, da bi zelo trpeli. Vaše očetovstvo je dokončen in neizpodbiten del vas, zapisano v vaše telo, če ga ne boste živeli, se v tem delu ne boste mogli izpolniti in pomiriti s seboj.

Kako vas je torej šokirala reakcija vaše nove žene, ki od vas pričakuje, da se stikom, predvsem pa obiskom vaših otrok v celoti odpoveste! Postavili ste si vprašanje, ali otroci iz prvega zakona res tako motijo novo družino. Naj vam kar takoj na začetku povem, da otroci nimajo in ne morejo imeti te moči, da bi motili. Oni preprosto so in iščejo sprejetost, bližino in varnost ob svojih starših. Je pa res, da življenje v reorganizirani družini čustveno zahtevno, in stiki z otroki lahko tudi v novih odnosih odprejo določene nepredelane rane, strahove, jezo, bolečino. Po začetnem romantičnem, prav sanjskem obdobju z novo partnerko, ki sta ga s sklenila z nedavno poroko, se je torej tudi v vajinem odnosu odprla vsa čustvena realnost, s katero se bo potrebno soočiti in kar kliče po razrešitvi. Znašli ste se v zelo neprijetnem položaju, v katerem ste razpeti med naravno ljubeznijo do otrok in željo po tem, da bi z novo ženo ustvarila lep, harmoničen, ljubeč odnos.

Očitno je vaša želja po vključenosti v življenje vaših otrok v ženi odprla nekatere zelo boleče rane, saj se je odzvala izredno ogroženo in do vas zelo ultimativno. Od vas pričakuje, da se odločite, čutiti je, kot da bi se moral odločati med stiki z lastnima otrokoma in odnosom z njo. Glede na to, da je prišla iz Ukrajine, s seboj pripeljala sedaj 12-letno hči, ki verjetno nima stikov s svojim očetom, si lahko mislim, da vaš ljubeč odnos do otrok iz prejšnjega zakona, predstavlja zelo drugačno dimenzijo očetovstva in tudi to lahko boli, frustrira in privede do bolečih konfliktov. Vaša žena se je na to situacijo odzvala z izključevanjem in poseganjem v vaš najbolj intimen prostor – ljubezen do vaših otrok. To pa je področje, v katerem bo zagotovo poražena, saj se tej ljubezni ne morete odpovedati in hkrati ohraniti živ partnerski odnos – to pač ne gre skupaj. Mislim, da tudi sami spoznavate, da boste v svojem življenju morali začeti postavljati določene zdrave meje, misliti tudi nase in ne zgolj na to, kako skrbeti za druge, da bi ohranili neko navidezno harmonijo, mir, povezanost. Glede na to, da ste se znašli v takšnem zapletu, se verjetno globoko v sebi borite z vprašanji lastne vrednosti, samospoštovanja, zdravih mej, osamljenosti, iskanja bližine in varnosti. Prav v tem zapletu vidim za vaju določeno priložnost.

Pomembno se mi zdi, da se odkrito pogovorita o vajinih občutkih, ki vse bolj prihajajo do izraza. Zunanje okoliščine in sprožilci (v tem primeru izvajanje stikov z otrokoma iz prvega zakona) običajno pokažejo na globlje potrebe in rane, ki jih želimo razrešiti. Saj si tudi vaša nova žena globoko v sebi ne želi, da prekinete stike s svojima otrokoma, saj bi jo v tem primeru potihem globoko prezirali vse življenje. Potrebno pa bo poiskati pot do tiste resnične rane, bolečine, ki je v njej in v vas, saj sta se preko te rane začutila in stopila v odnos. Zato vam predlagam, da ji ponudite veliko sočutja do njenega doživljanja, zanimajte se za njen čustveni svet, razbirajte originalno bolečino in k njej prihajajte rahločutno. Če boste začutili dovolj prostora in varnosti, spregovorite tudi o svojem doživljanju in čustvovanju, nikakor pa ne postavljajte pod vprašaj stikov in odnosa z vašima otrokoma. To ji tudi odkrito povejte – da vas zanima njeno doživljanje, da ji želite biti blizu in povezan z njo, da vam je dragocena in pomembna, kar ji tudi pokažite. Povejte ji tudi, da ji želite odpreti svoj notranji svet, saj potrebujete njeno bližino in podporo. Hkrati pa ji povsem mirno in odločno povejte, da je odnos z vašima otrokoma nekaj tako pomembnega, samoumevnega in naravnega, da tega nikakor niste pripravljeni izgubiti, saj bi preveč trpeli.

Upam, da vam bodo te smernice v pomoč, zagotovo je lažje to zapisati, kot pa v praksi zaživeti. Če imate možnost in če je obojestranska pripravljenost, bi bilo mogoče smiselno razmisliti tudi o družinski terapiji. Vsekakor pa vam priporočam, da preberete mojo knjigo “Izzivi očetovstva po ločitvi”, v kateri bolj temeljito obravnavam tudi stiske reorganiziranih družin.

V upanju, da vam bo v novem letu uspelo zaživeti mirno in povezano, vas toplo pozdravljam!

Predvidevam, da je vprašanje v naslovu zgolj in samo retorično?

Sicer pa, tudi ona ima otroka iz prejšnjega zakona, mar ne. On pa ne moti nove družine?
In če tako pogledaš, tudi nov skupni otrok zmoti prejšnji ustaljeni ritem družine in ga je treba vzpostavljati na novo. Ljudje smo prilagodljiva bitja.
Ampak pri tebi v bistvu ne gre za to. Poročil si se z žensko, ki je nisi dovolj dobro poznal, in to speljal na način, ki ni bil primeren (otrokom bi jo moral predstaviti že prej in že prej bi morali skupaj preživljati čas … res ne vem, kaj si si mislil). Upam samo, da ne boš zaradi ženske zapustil svojih otrok.