ali obstajajo otroci, ki ne govorijo
Spoštovani!
Mogoče je vprašanje trapasto, a me vseeno skrbi…
Naša je stara 3 leta in pol. Govori le približno 40 besed, ki niso čiste,zelo redko poveže 2 kratki besedi. Bili pri psihologu – nič posebnega vse v mejah normale. Začeli smo obiskovati logopeda a kakšnega vidnejšega napredka ni. Drugače je zelo vesel in kumunikativen otrok. Hitro se vključi v družbo otrok in starejših, obiskuje vrtec, dramatizira, se vživlja v različne vloge, pleše, poje v svojem “jeziku”, nakaže kaj želi tako da dobi kar potrebuje ali želi. Rada kuha, skrbi za dojenčka, zlaga puzzle, lego kocke, ob igranju se pogovarja po svoje, dramatizira, razlčni glasovi – strah, veselje, začudenje… Shodila normalno, gibalno izjemno spretna, riše bolj po svoje (krog, kvadrat, kačo, drugače pa večinoma čičke račke…) Bili na ORL, testirali sluh in vse normalno. Beremo knjige, razlagamo stvari, pripovedujemo in opisujemo slike, stvari, ki jih vidimo, je ne popravljamo oz. učimo, da naj ponavlja besede. Ponovimo pravilno besedo, ki jo pove po svoje (npr: ja to je grad ; ona: gad …) Ali obstajajo otroci, ki ne razvijejo govora? Kaj bi še lahko storili oz. kaj delamo narobe?
Lp, kia
Kia,
Seveda obstajajo otroci, ki ne razvijejo govora (v meri kot) njihovi sovrstniki ali pa za sporazumevanje uporabljajo le par besed ali pa se sporazumevajo na drugačne načine. Vendar mislim – glede na opis vaše deklice – je strah pri vas odveč. Če se deklica na ostalih področjih »normalno« razvija in ne psiholog ne ORL specialist ne opažata odstopanj v psihičnem razvoju ali slušnega primanjkljaja, je prav mogoče, da na področju razvoja in jezika nekoliko kasni. Prav je, da obiskujete logopeda, res pa je tudi da se »njegov« vpliv ne bo poznal kar takoj.
Kakšna navodila vam da logoped za delo doma? Otroci, ki zaostajajo v razvoju govora in jezika, potrebujejo malce več stimulacij in bolj načrtno razvijanje govora. Vse kar ste opisali, so splošna navodila in prepričana sem, da ne delate prav nič narobe. Samo deklici je potrebno dati čas. Lahko pa tudi npr. pri ponovitvi besede – grad, dodajte še kakšno novo informacijo, svoja opažanja. Če boste dekličino besedo pravilno ponovili in ji dodali nekaj novega, bo to izgledalo kot normalen tok komunikacije in ne samo popravljanje otrokovih napak. Sicer pa bodite aktiven otrokov sogovornik. Spodbujate njeno govorno izražanje (precenite, kje lahko vztrajate in kdaj ne).
Kako pa se je dekličin govor razvijal do sedaj? Kdaj so se pojavile prve besede? Kako deklica kombinira besede, geste – ali se pretežno sporazumeva z gestami? Lahko tudi dnevno beležite otrokov govor (v eno kolono situacije, v drugo vaš govor, v tretjo otrokov govor, geste). Na tak način boste dobili ne samo kaj otrok zna, temveč tudi kako povezuje besede in geste in kje bi lahko bolj vztrajali bolj na verbalnem odgovoru (govoru) – oz. kaj bi lahko storili, da se deklica več govorno izražala. Tak način beleženja je sicer naporen, a nam lahko da veliko informacij (sama staršem svetujem, da ga po mesecu dni ponovijo – da se vidi napredek otroka). Koliko besed je »pravih« – če tudi izpusti kakšen glas, koliko je njenih skovank? Kako se odzivate na otrokov govor, reagirate že ne njene gibe (tudi v situacijah, ko zna predmete, želje govorno izraziti)? Kaj pravi logopedinja?
Toliko na kratko. Če vas zanima še kaj vprašajte.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (05-06-06 20:29)
Petra, jaz pa bi drugače zastavila vprašanje. Ali je možno, da tak otrok, ki ne razvije govora v (meri kot) ostali vrstniki, da kasneje sploh ne govori. Naj opišem naš primer. Moja deklica, o kateri sem že pisala in ima epileptične napade ter sum na mitohondrijsko motnjo bo čez tri mesec stara tri leta. Vendar ne govori popolnoma nič. In tudi mislim točno tako, kot sem napisala. Reče samo ma ma ali ba ba in to je vse, morda ju včasih pokombinira med seboj, tako da včasih nastane ama ali amba ali ba ma. Poskuša sicer še z ostalimi zlogi, vendar jih ne more artikulurati. Sicer s tema dvema zlogoma operira sto na uro in včasih sploh ne moreš do besede, tako čeblja. Ima pa opazne težave z motoriko govoril: njen jeziček je neokreten, če rečeš, naj ga da ven, odpira usta in se trudi, a nič od tega. Čeprav ko smo ji pa dali sladoled za lizat, se je pa potrudila. Komunicira s kretnjami, pihanjem, jokom, kazanjem, prime te za roko in pokaže, kaj želi. Naj povem, da je zelo pozno začela nosit v usta: šele pri petnajstih mesecih, pred tem je postala nervozna, če si jih karkoli dajal v usta. Posledica so bile težave pri hranjenju. Se še občasno doji, zna piti po slamici, aja, pa prepeva melodije pesmic. Teh pa zna, zadnjič sem šla šteti, tam blizu trideset. Tako da tudi na ta način komunicira-npr. vidi zajčka in poje zajček dolgoušček. Hodimo k logopedu, vendar glede samega govora ni napredka, razen v tem, da zlogi postajajo vedno bolj artikulirani in pa neverbalna komunikacija je bogatejša. Zato smo se sedaj dogovorili, da bomo obiske zreducirali na enkrat mesečno-pre enkrat na teden.
Razume večinoma vse, tudi navodila, ta celo potrebuje, pač tako kot običajni otroci . Je družabna, rada riše, čeprav ima nasploh na področju motorike težave, ker ima tudi ataksijo. Vendar gredo povsod stvari ves čas na bolje, le z zamikom. Izredno rada gleda knjige in posluša pravljice. Samo pojma nimam, kaj razume. Pokaže sicer vse, kar jo vprašaš.
V vrtcu pravijo, da je zelo učljiva, tudi meni se zdi, da kar hitro dojame, vendar pa (tudi in morda predvsem zaradi zdravil) pogosto pretirano čustveno odreagira: z jokom, da se vrže na tla. Hitro menja razpoloženja-jok, smeh, seveda so tudi težave s koncentracijo-pomiri jo edino glasba-prepevanje pesmic. Skratka, ta njena čustvena labilnost je bila tudi vzrok, da je logopedinja nekako obupala in predlagala obiske na daljši čas.
Skratka, kar ne morem verjeti, da sploh ne bi govorila, tudi glede na to, da včasih s temi svojimi zlogi resnično “govori” v okviru svojih sposobnosti, da se je sploh ne da ustaviti.
Po nasvetu logopedinje poskušamo s fizično stimulacijo: različni okusi, umivanje zob, masiranje jezička, predela okoli ustnic. Resda je še majhna, sploh glede na težave, ki jih je imela, je to pričakovano. Vseeno pa me skrbi.
Kakšen nasvet?
Lep pozdrav,
T.
Pozdravljena Petra!
Vesela sem vašega odgovora. Punčka je “kmalu” razvila posamezne zloge in pri letu dni govorila besede, kot so: baba, mama, pa pa, tako. Kasneje je uporabljala te besede in jih povezovala s kretnjami, mimiko… (npr: pa pa in pomahala z roko, vzela čevlje, prinesla jopo in to je pomenilo, da gremo na sprehod; mama au – pokazala žalosten obraz, narejen jok in pokazala, kje jo boli). Res pa je v tem času do 2.5 let motorično hitro napredovala – samostojno plezanje in spuščanje po toboganu, hoja po stopnicah, plezanje po pohištvu, ples, stoja na eni nogi…, govor (besedni) pa je stagniral (naraščanje besed, stavki), čeprav je neverbalno komuniciranje dobro razvila (kako pokaže čustva, razpoloženje..) Pri starosti 32 mesecev smo prvič obiskali logopeda in bili tam do sedaj trikrat. Kakšnih podrobnih navodil za delo nismo dobili, razen, da ponovimo besedo, ki jo razumemo, pravilno (seveda to delamo v stavkih, obogateno z različnimi pridevniki.) Pritegnemo naj njeno pozornost, da pri tem sodeluje.
Včasih se pri igri ni nič pogovarjala, zadnje tri mesece pa ima bogat govor, seveda v svojem žargonu (če jo pozorno poslušaš iz glasu slišiš, v kakšnem odnosu so igrače, ima razvito dramatizacijo in včasih ji uide razumljiva povezava dveh ali treh besed. Vendar je to zelo redko. Besede beležimo in nekatere so čiste (mama, muca, oči, ati, baba, ne, ne bom…), večinoma pa ne (ne ge-ne gre, kiga ali kniga-knjiga ipd.).
Zanima me, kako otroka bolj stimulirati v govor, da pa ne bo tega občutil kot prevelik stres?
Lp, pozdrav, kia
T,
Mogoče nisem bila dovolj jasna. Seveda obstajajo otroci, ki ne razvijejo govora v (meri kot) ostali vrstniki in kasneje sploh ne tudi govorijo oz. govora ne uporabljajo za sporazumevanje. Res je tudi, da čim večji je razkorak med otrokom in njegovimi sovrstniki v razvoju govora in jezika (v obdobju 3 do 5 let) in tem manj govora otrok uporablja in čim večje motorične težave ima, tem večja je verjetnost, da otrokova komunikacija ne bo govorna – verbalna oz. kasneje v sporazumevanju ne bo uporabljal govora (besed). To je sicer zelo zelo splošno in ga ne moremo posploševati kar na vse otroke. Vsak otrok je ne glede na diagnozo – svet zase.
Imajo ma ma , ba ba, ama ali amba ali ba ma kakšen pomen? Je deklica desničarka ali levičarka? Ko prepeva pesmice, je razpoznavna le melodija ali tudi besedilo? Kakšne geste uporablja? Kako je sicer motorično spretna? Na kakšen način se kaže ataksija? So napadi prisotni tudi sedaj? Očitno je zanima glasba, če pa bi se morali odločiti -–je deklica bolj vizualni ali slušni tip?
Konkreten nasvet je zelo težko dati, ker deklice ne poznam. Mogoče če bi mi ogovorili na vprašanja, bi mogoče lahko napisala kaj bo konkretnega.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Kia,
beležite vse besede, če tudi niso popolne ali »čiste«. V tem obdobju se razvija otrokova motorična koordinacija, zato tudi počasi napreduje v izgovorjavi daljših, težjih besed ali sklopov besed. Prav nič ni narobe, če kakšen zlog, glas izpusti – bolj pomembno je, da narašča število besed (aktivni besednjak) in da otrok besede povezuje med seboj na kakršen koli način. Tudi to, da se je začela deklica oglašati med igro, kaže na njen napredek v govoru.
Splošno pravilo je, da naj bo govorna vzgoja del vašega družinskega življenja. Nič na silo, vse z občutkom a na drugi strani v zavedanju, da je govor nekaj povsem normalnega.
Z deklico se čim več pogovarjajte in bodite pri aktiven sogovornik – naj vam bo bolj pomembno kaj vam pove in ne kako. Bolj konkretna navodila pa vam bo dala logopedinja.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (08-06-06 05:35)
Sami zlogi kot konkretne besede nimajo določenega pomena, vendar pa z njimi poimenuje stvari, ki jih vidi, opazi, ko kaj želi, tako da v tem smislu imajo več pomenov, pač ker česa drugega ne zmore izgovoriti. Vidi se, da se trudi, a ne more. Uprablja bistveno več desnico kot levico, čeprav uporablja obe. Pri pesmicah poje izključno melodijo, včasih pri tem uporablja tudi svoje zloge. Če kaj hoče, pokaže, te pelje k stvari, ki jo želi, zraven običajno še govori s svojimi zlogi, če ima npr. prazen krožnik in hoče še, pokaže na krožnik, če hoče, da ji daš slinček dol, pokaže slinček in se obrne, da ji ga odvežeš. Pobesedah fizioterapevtke v vrtcu, ki z njo dela dvakrat tedensko, ima normalno razvite motorične spretnosti i reflekse, je sicer gibanje upočasnjeno, vendar se stanje nenehno izboljšuje. Pač razvoj gre naprej. Vse skupaj se kaže kot nek zamik v razvoju, kar sovpada z obdobjem njenih največjih težav pred dvema letoma zaradi napadov. Npr. shodila je pri devetnajstih mesecih, pri čemer se je poleg večmesečnega stanja nenehnih napadov morala ubatadi še z ataksijo. Pri tem naj povem, da se je s tistim, skorajda dnem, ko je pričela jemati ta zdravila, ki so zdaj učinkovita, pričela kazati tudi nedvoumna ataksija, konkretno pri sedenju, ker se je gugala na vse strani.
Napade ima občasno, včasih enega na mesec, dva, zadnje čase jih je imela pogosteje, so pa izredno blagi v primerjavi s prejšnjimi. Vendar so se prenehali takoj, ko smo nekoliko zvišali zdravila.
Namreč težava je ta, da so med najpogostejšimi stranskimi učinki teh zdravil ataksija, motnje koordinacije, motnje govora, nejasno in nerazločno izgovarjanje besed. To sem že večkrat opazila na različnih navodilih ter spletnih straneh. Moj občutek kot matere je tak, da kot da bi imela omrtvičen predel okoli ust: ne more se oblizovati, jeziček da ven samo, ko res ne gre drugače, da bi kaj polizala. Poljubček da samo tako, da prisloni ustnice, čeprav je pa že večkrat cmokala.Kar se dojenja tiče je pa itak refleksno. Skratka, neznansko se trudi pa nič od tega.
Če bi se morala odločiti, ali je bolj vizualni ali slušni tip? Zelo težko rečem. Morda vizualni, ker kljub temu, da prepeva na veliko, pa opazi čisto vse, riše (zaenkrat kroge, črte in pa seveda kraca), želi, da ji mi rišemo. Opazi podobnosti – v tem je ekspert. Načeloma uporabljam pri njej hkrati vizualne in slušne načine. Npr. gledamo knjigo, zraven ji pa še o stvareh zapojem in oponašam zvoke.
Morda sem kot mama premalo kritična, vendar vseeno mislim, da imajo zdravila pri vsem skupaj levji delež, še nekateri zdravniki so imeli komentarje na to temo. Je pa pri tako majhnem otroku težko biti pameten in še teže in nehvaležno napovedovati, to pa itak vem.
Petra, hvala vam vnaprej za vaše komentarje,
T.
T,
Seveda zdravila imajo levji delež, čeprav vam marsikdo tega ne bo potrdil. Sicer se vpliv različnih zdravil na otrokov razvoj proučuje šele zadnje čase. Tudi to, kako vplivajo različna (»močna«) zdravila na razvoj otroka, katerega razvoj je še tako ali tako upočasnjen.
Svoje pa še prispevajo napadi in osnovna bolezen.
Po vašem pisanju je največji izpad ravno na področju motorike. Čeprav se stanje počasi izboljšuje na področju telesne /grobe/ motorike, pa se na področju fine (predvsem govorne/ motorike gredo le počasi naprej.
Izgleda da ni toliko »problem« v razumevanju govora (čeprav najbrž to težko precenite v vseh situacijah/ kot pa samo izražanje.
Izkoristite vse otrokove govorne izraze, zloge, glasove – naj dobijo nek pomen. Npr. ma je lahko mama, ama je lahko hrana in podobno.
V situacijah ko ima otrok le malo »besed«, zlogov kot je vašem primeru, je pomembno, da se ti zlogi podaljšujejo. Izkoristite pesmice in skupaj z njo pojte v smislu npr. amama, mmmma, mamamama, amama. Čim daljši bo otrokov »izraz« tem boljše bo. Seveda se ne bo to zgodilo takoj. Ko bo otrokov »izraz« daljši lahko v njeno oglašanje vključite druge glasove.
Izkoristite in v hčerkino življenje vključite čim več glasbe: ne samo da pojete ali plešete, tudi masirate jo lahko v ritmu: počasi – hitro, glasno (močno) – tiho (nežno) in podobno. Če imate doma kakšne otroške inštrumente,jih lahko tudi uporabita (če ne pa si lahko enostavne izdelata tudi sami – npr. ropotulja iz jogurtovih lončkov)
Glede na to, da je otrokovih govornih izrazov zelo malo in še ti niso točno določeni (imajo več pomenov), je v otrokovo življenje potrebno načrtno vključiti tudi druge oblike komunikacije. Nekaj tega vaša hčerka (geste) že uporablja, lahko jih le razširite. Nekateri uporabljajo naravne geste /geste, ki jih sicer uporabljamo ob govoru/, v tujini pa priporočajo (ali na široko) uporabljajo tudi kretalni jezik (govorico rok).
Če je vaše hčerka vizualni tip, velja poskusiti tudi z slikami, ki bodo počasi nadomestili realne predmete ter z izbiro med dvema možnostima. Za začetek lahko poskusite s hrano. Npr. hčerka ima rada jogurte vseh vrst. Na vrata hladilnika nalepite 2 različna pokrovčka jogurtov (navadni in sadni). Namesto, da odpre hladilnik, pokaže na jogurt, ki ga želi. Vprašajte, bi navadni (pokažete na sliko) ali sadni jogurt (spet pokažete na sliko). Prvič ali pa večkrat ji boste morali pomagati , da bo pokazala ustrezno sliko. Ali pa situacija ob kosilu – želi si še. Narišite 2 sliki, eno s križem v smislu ne (besedico ne, lahko napišete pod križ) in drugo npr. kljukico v smislu da.Vprašajte. Bi še krompirja? (pokažite na križ in rečite ne, pokažite na kljukico in rečite da). Prvi poskusi jo bodo najbrž malce zmedli, zato ji boste morali pomagati. Primete njeno roko in ji pomagate, da pokažes prstom ali celo roko ustrezno sliko. Takšen ja in ne lahko izkoristite tudi za druge situacije.
Če vaša deklica zna pokimati in odkimati, tole s slikami seveda »odpade”, saj v tem primeru izkoristite njeno prikimavanje in odkimavanje in jih »trenirajte« v različnih situacijah.
Toliko na kratko. Če vas zanima še kaj, vprašajte.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Spoštovana Petra, res najlepša hvala za odgovor. Res, da čisto vseh situacij nisem opisovala, kajti punčka kup stvari kar dobro obvlada (trenutno smo v obdobju, ko je vse “ne”, kar pokaže z nedvoumnim odkimavanjem in prav tu vidim, koliko razume-in to tudi stvari, ki jih drugače sama ne bi znala povedati). Bom pa še enkrat rekla, zelo očitno ji motorika govoril-konkretno jeziček in obrazna mimika delajo velike preglavice. Če me bo še kaj zanimalo, vas bom seveda vprašala, drugače pa imamo prav na našo željo te dni razgovor z nevrologom na to temo.
Lep pozdrav,
T.
T,
mogoče še to: za gibljivost govor uporabite čim več konkretnih situacij, ne pa da vaše gibe ponavlja (npr. kot ste že napisali pri lizanju sladoleda).
Javite se po pregledu.
Sicer pa glede na to kar ste napisala, vaša hčerka napreduje. To je zelo spodbudno.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (12-06-06 08:04)
