Spoštovani M.D., kako zelo vam je zoprno, neugodno, ko je žena uspešna v tem kar dela, sami pa morda imate občutek, da je pri vas zelo drugače.
Prepričan sem, da imate tudi vi mnoge dragocenosti, ki lahko ljudi osreči, motivira v dobrem, … tudi če nimate diplome ali kaj več.
Sam namreč opažam, da premorejo veliko dragocenosti mnogi preprosti ljudje, ki jih včasih v naglici prezremo. Vsak je dragocen in enkraten, neponovljiv, vsak je vreden dobrega, vsak je vreden, da se izrazi v tem kar je.
Leliko uspeha vama obema s soprogo želim.
D.P.

DP, a ti namerno provociraš? Res nimaš drugega življenjskega poslanstva?

Zdravo!
1. Žal mi je, da to vidiš kot namerno provociranje, sam vidim drugače.
2. Vsak dan odkrivam svoje poslanstvo, ki se oblikuje kot že okrogel kamen v vodi, le da nisem kamen ampak riba, ki ponosno plava proti toku.

Če verjameš ali ne, želim ti lep prihajajoči vikend. Manj kot boš jezen name bolje ti bo, to ti želim.
DP

D.P. Z.D.R.A.V.O.: Vse OK. in tudi tebi z najboljšimi željami! Zdaj se pa prosim podrzaj z svojimi življenjskimi filozofijami kamorkoli želiš! Še zadnjič,če nisi pre-BUTAST !!! – ti razložimo,nosi naziv “Starši,ki žalujemo”,pod naslov strani na kateri se nahajaš:” ali mi res ne sme biti hudo?!” Z ozirom,da sem 2x v fazi žalovanja – pred pol ure sem bil obveščen,da je umrla draga teta, te prosim ,da si poiščeš sebi ustrezen forum kjer boš čvekal svoje. Hvala za razumevanje in tišino. plp.m.

MD, DP provocira in prav uživa v tem, kako smo se mi penili…
Tečen je in tečnob se ne moremo kar tako odgnati, tečnarile bodo tako dolgo, dokler bomo mi odgovorjali. Svoje mnenje o njem sem pa itak že povedala..
Prepustite se žalovanju, mimogrede sožalje za teto in vašega Jošta in tega provokanta pustite pri miru, naveličal se bo in nehal. Ne dela pa prav.
DP vam pa z največjimi željami in prečudovitim spoštovanjem želim, da si pogledate ASTERIKSA, čisto na koncu imajo Glaci vedno požrtijo, dobro poglejte, kaj se zgodi s pevcem, ki ga sicer vsi spoštujejo. Opazujte tudi jjegov značaj, mogoče najdete podobnost.

Bom še jaz dodala svoje mnenje, čeprav tvegam, da se bo spoštovani D. P. na podlagi napisanega lotil mojega psihološkega profila 🙂

V bistvu se pridružujem besedam Tiste ta sitne, da je treba pisanja dragega gospoda enostavno prezreti. Ker bolj ko se bomo odzivali na njegove zapise, več motiva bo imel, da pove svoje velecenjeno mnenje. Dajmo se enostavno pretvarjat, da njegovih komentarjev ni, tudi če nas bodo ti še tako pogreli, jih zgolj ignorirajmo. Z ničemer, kar mu besnega napišemo v odgovorih, ga ne moremo tako prizadeti, kot če se enostavno pretvarjamo, da ga ni. On in njemu podobni se namreč prav hranijo z žolčnimi odzivi prizadetih, zato mu to preprosto vzemimo.

Sicer pa priznam, da mi gre ob D.P.-jevih zapisih pogosto tudi na smeh, ker če bi se jezila zaradi vsakega “modreca”, ki ga srečam, bi bila od besa že zdavnaj siva in zgubana 🙂

Spoštovani bralec, bralka, tudi zate je sonce in svež zrak.
Želim ti dotik tega in zavedanja, da si dragocen, pa kar koli počneš. Škoda je le, če bi se odločil za zamere, neodpuščanja, sovražnost… takrat bi se sam v svojem bivanju prikrajšal za marsikaj boljšega, dobrega.

LEPO JE DA OBSTAJAŠ, odkrij svojo dragocenost.

Preveč duhovno prosvetljenih drnovškovih knjig, pa premalo zdrave pameti in nastalo je, kar je pač moralo – DP. Takih fluoskul in klamf pa že dolgo ne. Direkt iz napihnjenih ameriških priročnikov za duhovno rast prepisuje in se nam v fris reži. Tudi zate pride palica. Sicer je pa en takle klovn na tako žalostnem forumu kar dobrodošel. No, bi bil, če ne bi bila tale tema v reali preboleča in prežalostna. Pomilujem te dp. Očitno si ti svojo dragocenost že odkril. Vendar ne zbujaš drugega, kot le posmeh. Mene nisi prepričal. Rugelj je bil vendarle samo in neponovljivo eden.

* seznanilo
* voščilo
* spoznanje

Kdor more naj razume.

Vse dobro.

Ko starši žalujemo, si dovolimo vzeti ves čas na nebu in zemlji ! Dovolimo si da nam je hudo in to izražamo.Ne obstaja nihče izven nas. Mi enostavno žalujemo. S sožaljem vsem,ki preživljate težke trenutke.

Kolumna pozitivno misleče Mance Košir: Moški – ženske
ZA RADOST BIVANJA
(SSS: strah, sovraštvo in sram.)

» (»S kakršno mero merite, vam bo odmerjeno,« citira pater Lukov evangelij (6, 37–38). Zato spodbuja, da bi v sebi in v drugih ozavestili dobro, videli predvsem dobro. Bili sočutni, ljubeči, darežljivi, mili. Kajti, meni, v resničnost odnosa nas vodi le sočutna bližina. Brez sojenja in obsojanja, brez kritiziranja in analiziranja.
Njegov Bog ne dviguje prsta, ne grozi s peklom in pogubo, temveč – ljubi. Vse in vsakogar, kot tudi Sonce sije na vse ljudi brez razlike. »Bog je čista ljubezen, v kateri najde naša najgloblja občutljivost srca svoj dom. In ko si našel dom, ga lahko ponudiš tudi drugim,« podpišem patrovo spoznanje z lastno življenjsko izkušnjo.
»’ Kaj bi lahko storila drugače, če bi lahko še enkrat?’ je s slabotnim glasom počasi ponovila moje vprašanje gospa Nada, z napredovalnim rakom na pljučih, ko je v svoji domači postelji preživljala zadnje dni življenja, » se spominja zdravnica Urška Lunder v svoji že razprodani (hura!) in pravkar ponatisnjeni knjigi Oprto srce. »Bilo je čisto premalo res tiste radosti in veselja v meni … Kot če bi večno upala, da to še pride, pa nikoli nisem imela časa …» pred smrtno uro obžaluje gospa Nada.
In Urška zapiše: »Res je spoznanje gospe tako univerzalno med umirajočimi, ki jih srečujem pri svojem delu, da se zgrozim, zamislim in ustavim.
Opazujem neizrekljivo veliko čustvo ob skoraj vsaki izkušnji umiranja: silno žalovanje za neizživetim, žalovanjem za tistim delom sebe, ki ni bil izražen in živet dovolj polno, radostno.« Mar žalujejo samo umirajoči, vpraša zdravnica. »Najbrž žalujemo prav vsi. Včasih se to kaže kot nenehna samokritika, obsodbe, nezadovoljstvo ali pa kot strah, jeza, krivda … Večina torej v sebi prenaša in pestuje svoje žalovanje,« ugotavlja. Ne misli samo na izgube staršev, partnerjev, otrok, temveč tudi na izgubo predstave o tem, kdo želim biti. »Žalost, razočaranje pa lahko peljeta v zamrznjeno srce.« In v tako srce se naselijo strupeni SSS.
Naj v teh prazničnih dneh odmrznejo naša srca. Kopajmo se v radosti bivanja in tako bomo odporni za vse bolezni, ne le za SSS. Ker bomo pomirjeni, zato zmožni prisotnosti v trenutku ZDAJ. Varni v naročju večnosti in brezpogojne Ljubezni.) »
Zasledil sem ta zanimiv prispevek, ob katerem sem se zamislil še posebej, če ga primerjam z našimi tukaj zapisi. Kje na tem področju smo mi, kako delujemo, smo si podelili, naklonili ljubezen?
Vsem želim notranji mir.

Zdravo velecenjeni MD um , prosim DO NOT CALL ME MOODY,BECAUSE IT IS YOUR FAULT,THAT I AM IN THE MOOD! Stari,ki žalujemo smo tukaj in sedaj in ŽAL-ŽALUJEMO !!!
In ŽALOVALI BOMO DOKLER NAS BO VOLJA !!! Prosimo te,da najdeš sebi ustrezne modele in ciljne skupine za svoja predavanja na drugih spletnih straneh! Z LJUBEZNIJO V SRCU IN VSE DOBRO TI ŽELIMO! Hvala za ne-odgovor.

Popravek vnosa teksta : STARŠI namesto stari. Je pa tudi stari OK.

Pinokio moj, ni čas tvoj, govoriti z ljudmi,ki jih stiska tišči! Le glej,da sčasoma iz lesene lutke oživiš ti! Dolga je pot do doma srca in um naj se s tem ne igra!

Ojej, ojej. Na kup zmetane prazne besede! Dp iz tvojih dopisov veje neznosna aroganca, prevzvišenost, lažna srčnost. Prazno, neiskreno besedičenje o ljubezni. Greš se neko umetno mesijanstvo, ki ga nihče tule gor ne prenese. Moje življenje z izkušnjo žalovanja ni prazno! Na nek način mi ga je celo obogatilo. Sedaj vidim v življenju mnogo več, kot prej. Radostijo me drobni trenutki, ki so prej šli mimo mene. Veliko bolj cenim, kar imam in kar živim, ker vem, da ni samoumevno. Žalost me je naučila ponižnosti. Do življenja, do usode, ker vem, da nisem v celoti njun gospodar. Ker vem, da se vsak trenutek lahko zgodi nekaj, na kar nimam vpliva. Smrt, bolezen, izguba. Ti pa kar naprej kvasaš o žalovanju, kot o nečem slabim. Meni je pravzaprav odprlo oči! Neznosna bolečina me je prisilila, da sem se ustavila, jo predelala in se naučila živeti s tem, kar mi je dano. V tem procesu sem se marsikaj naučila o sebi, partnerski zvezi, odnosu s svojimi otroki. Pravzaprav sploh ne razumem poante tvojega pisanja. Kaj bi storila drugače in za čim žalujem in kako mi bo pozitivna Koširjeva razširila srce in um… SSS, strah sovraštvo in sram?? Ma meni se zdi, da tebi res manjka eno kolesce v glavi! Tvojo pisarijo doživljam, kot zelo zlobno in zlonamerno.

Pravico imaš žalovati, tako kot vsi. To je bil in ostaja tvoj otroček, vendar se nikar ne obsojaj. Pošiljaj mu lepe misli, moli zanj … Čas celi rane, tudi tvojo bo. Topel objemček zate.

Mojo rano je čas že pocelil. Tvoje vzvišenosti in pokroviteljstva pa ne bo nikdar. Se ne obsojam in ne molim. Boga ni.

D.P. poišči si pomoč – ampak ne pri bogu

Hval za dobronameren nasvet.

Vsem vam želim notranji mir, in uspešno odkrivanje lastne dragocenosti tudi v tem letu !

D.P.

D.P.,
1. Kako lahko ohranjaš svojo aroganco in notranji mir ob vseh teh zapisih, ki letijo nate?
a. Ne razumeš nič in se te zato nič ne dotakne
b. Ni ti mar, ker furaš svoj film, za katerega bi se morali vsi navdušiti (sum na Jehove priče)
c. Se delaš norca (mogočesi ljubitelj Monty pyton -ov)
d. ostalo ……………

2.Ali lahko poveš, kakšen je naslov teme, ki je odprta?
a. Ali mi res ne sme biti hudo, ker žalujem za otrokom, za katerega sploh nisem vedela, da si ga tako želim
b. Ali mi res ne sme biti hudo, ker me nihče ni versko izobrazil
c. Ali mi res ne sme biti hudo, ker je moja bolečina na tem forumu tako izrabljena za neka medosebna prepucavanja
d. ostalo …….

Vsi smo tukaj pozabili na žensko, ki je odprla temo. Smo ji v tolažbo? Ne. Ste ji vi v tolažbo? Majhni smo, ker nasedamo takim, kot ste vi D.P. in se ne ukvarjamo z resnično bolečino. To je lažje, ker če bi vzeli gospo, ki je odprla temo in bi odgovarjali na to, bi kmalu zmanjkalo besed. Tudi meni. Žal.