Ali je to prevara?
Pozdravljeni, zanima me še vaše mnenje. Ugotovila sem da ima mož res zelo dobro kolegico iz službe. Tako imata dober odnos da se mu zdi da je normalno da imata ljubkovalna imena drug do drugega (recimo njo kliče tako kot še samo mene), potem da se ob slovesu objameta in poljubita na usta (to so videli detektivi) sam trdi da je na lice. Skupaj tudi nakupujete osebne stvari. Ko sem mu predocila da je to varanje, je zavrnil in rekel da sta pač samo zelo dobra prijatelja. Jaz moram reči da tukaj vidim varanje. Mnenje?
Zakaj potrebuješ zunanjo potrditev ? To je nekaj kar moraš sama pri sebi vedeti ( opredeliti ). Ker za nekoga je prevara, če si partner “samo” dopisuje, drug še francoske poljube “prenese” in reče, da to še ni prevara… Eni raje pobegnejo v zanikanje, češ saj to ni nič. drugi naredijo hudo dramo, grozijo z ločitvijo, potem pa ostanejo, veliko krat “zaradi otrok “….
Drugače pa to kar si opisala, meni zveni ne samo, kot prevara, ampak da sta s partnerjem popolnoma “oddriftala ” vsak v svojo smer… Take reči, kot jih deli z drugo osebo tvoj partner, v monogamiji delimo samo z enim človekom- tistim ki je naš najbližji. Po tvojem opisu je on že v novi (če tudi za zdaj še mogoče brez sexa) čustveni zvezi.
Imam prijatelja, celo ljubkovalni nadimek imam za njega- ampak čisto drugačnega kot za partnerja, gre le za pomajnševalnico, kot bi rekla striček, namesto stric. Na usta sva se poljubila ( po “mamino” ) samo kadar sem mu čestitala za RD, ali on meni ( poljubček na eno lice in na drugo in na usta). Mislim, da bi naju oba kap, če bi kateri poskušal ob snidenju ali slovesu drugega kušnit na usta.:) Takšno je pač prijateljstvo.
Drugače so pa v partnerstvu tudi dogovori in en takih je, da če je nekaj za drugega nesprejemljivo ( v nekih mejah normale ) drugi tega ne dela, in obratno. Ne pa da drugi reče, ej ne, saj to ni to, to je nekaj drugega. Če tvoj mož ne je zelja, a mu boš skuhala segedin in rekla, saj to ni zelje to je krompir?
Kaj in kdaj je dejanje prevara je stvar dogovora med partnerjema. Eni imajo zelo odprte zveze, pri drugih je prevara že, če en partner pogleda za drugim.
V vajinem primeru bi rekla, da ni pomembno, kaj mislimo mi. Vam osebno ni prav, kaj partner počne, vi jemljete to kot varanje in to je edino pomembno. Moje osebno mnenje je prav tako, da tak odnos s sodelavko ni ravno nedolžen, zagotovo pa ne samo prijateljski. Me pa sicer zanima moževa reakcija, če bi vas takole dobil s sodelavcem. Bi tudi to jemal kot prijateljsko?
Se pravi, njegova dejanja so prestopila vašo mejo prevare, ko ste ga soočili vas je dejansko ignoriral oz splh ne pomisli, kako se ob njegovih dejanjih počutite vi. Ali je ob tem sploh pomembno, kako daleč / globoko sta s sodelavko/prijateljico?
Seveda je stvar vaših bodočih ravnanj dejstvo, ali nameravate priti problemu do dna ali pa boste potrpeli vse samo, da boste v odnosu z možem ostali. Če je to zadnje, potem vam svetujem, da sploh ne raziskujte dalje. Samo bolj vas bo grizli, mož pa bo tako vedel, da si lahko vse privošči. V nasprotnem primeru pa vam predlagam, da si z možem vzamita čas, z vso resnostjo mu povejte, kako se počutite, kaj vas moti in, kaj si želite oz česa ne želite od njega. In seveda dajte mu vedeti, da z vami ni šale.
Jaz se strinjam, da so stvari, ki se naj bi jih delilo samo s partnerjem. Intima je intima. Če čutite, da je to prevara, je prevara. In imata dve opciji, ali vztrajajte, da se zadeva razreši in preideta na normalen odnos on in sodelavka (čeprav dvomim, da je to mogoče) ali pa ga pustite in bodo zadeve le še slabše za vas- ker se bo njun odnos poglobil in razvil.
Kaj je sploh tvoj namen, cilj?
Spremeniti moža, ga spreobrnti, mu dopovedati, da to JE prevara?
Potem, s Heroticinimi besedami- piši kući propalo.
To se ne bo zgodilo.
Spremeniš lahko le sebe.
Se pravi : ali si ” dopoveš”, da ima mož prav in to kar počne z drugo, ni prevara. Ali pa da se poskušaš z njim pogovoriti v smislu, da misliš, da imata težavo in da bi bilo prav, če poiščeta pomoč. Ker trpiš in ker bi rada ohranila zakon.
On bo rekel, da ne rabi(ta) nobene pomoči, sploh pa ne on, saj ni nor in z njim ni nič narobe in on nima nobenih problemov.
Vprašaš ga : bi naredil to zame? Samo zame, ker imam težave? Bi šel z mano na terapijo?
Mogoče boš po njegovem odgovoru lažje dojela (če niti detektivi niso pomagali ), kaj on v bistvu sploh čuti do tebe ali pa boš, tudi to je mogoče, pozitivno presenečena, da ti je res pripravljen pomagati in res misli držati tisto poročno obljubo, ” v dobrem in slabem “…
Še to : način kako si odgovorila zveni kot da si majhna punčka. “Očka ne dovoli …” Kot da ker on pravi, da to NI prevara , je zdaj pač to to in ti ne moreš nič. Premisli o tem, kako in zakaj izhajaš iz take nemočne pozicije. Priporočam ti, da se obrneš na sosedni forum Partnerska in družinska posvetovalnica.
Edino od tebe je odvisno ali bo razumel. Če res ne moreš s tem živeti, potem je čas, da greš svojo pot. Morda bo potem razumel. Ampak naj ti ne bo cilj, da on razume, temveč, da si srečna.
Moj moz ima tudi prijateljico s katero se objame ob slovesu kaksen krat si dasta ljubcka temvec zgolj na lice. Njegovo prijateljico poznam tudi jaz in se druzimo tudi vsi skupaj. Vcasih se tudi sama druzim z njo, brez njega. To mi je cisto ok. Torej, ali se tudi ti druzis z njo ali zgolj samo on? Ce si mu povedala da ti ni vsex njihov odnos in on ne naredi nicesar glede tega, se samo vprasaj ali ti je sploh tak partner potreben, tak ki ga ne brigajo tvoji obcutki in tvoje želje. Veliko srece ti zelim.