Ponovno sem čisto na tleh. Hčerka se je po dveh poskusih samomora obakrat zdravila v bolnici. Ob odhodu iz bolnice ni dobila nobene posebne diagnoze. Srednjo šolo ni dokončala, ker je imela po njenem pripovedovanju močne glavobole. Nikakor se ni mogla odločit za svoje cilje, ni hodila v šolo niti delala.Spati ni mogla po cele noči, tako da je dan bolj ali manj prevedrila. Čez nekaj časa je k psihiatru, ki ji je predpisal tablete, ki niso nič pomagale. Ko je imela vsega dovolj je hotela narediti konec…Pri drugem zdravljenju so ji zamenjali tablete, ki so ji zelo pomagale, začela je spat, ni več obtoževala domače, da smo mi krivi za njeno stanje. Po 4 letih vzdrževalne terapije je sama prekinila terapijo, ker je rekla da teh tablet več ne potrebuje. V tem času sem imela z njo relativno dobre odnose. Z njo sem se lahko pogovarjala in prevzela je del odgovornosti pri gospodinjskih delih. Po 5 mesecih ne jemanja tablet so se začela ponovno obtoževanja, da sem jaz vse kriva, da se naj grem jaz zdravit, da je z njo vse vredu.Če se hočem z njo pogovorit, da mora na kontrolni pregled k psihiatru,kjer je naročena že od prej , čez 1 teden, me takoj zabije naj se brigam zase in naj grem sama. Kar rečem ji ni prav, težko z njo komuniciram, gleda TV in me zelo skrbi ali bo šla ali ne in povedala , da je nehala jemat zdravila. Prosim za nasvet kako jo naj pripravim, ker vidim da je vedno manj v realnem svetu. Bojim se, da se bo stanje spet tako poslabšalo, da ne bo zmogla več…..

Predlagam, da si pod nujno prebereš knjigo z naslovom Nisem bolan, ne rabim pomoči.

Tudi če je za tokratni ”zdrs” že prepozno, bo prišla prav v vmesnih obdobjih – tvoja hči je namreč očitno duševni bolnik, pač ene ali druge vrste…

Vse dobro ti želim,

Hvala za naslov knjige, takoj v ponedeljek grem ponjo. Prebrala sem knjigo Ne stopajte več po prstih – odlična knjiga samo zdaj v tej situaciji mi ne pride prav, drugače je pa super, veliko novega sem izvedela, ker mi psihiater ni nič povedal o bolezni…
Ali ima mogoče kdo kakšne izkušnje ali predlog na kakšen način naj jo pridobim, da bi mi zaupala in šla na pregled?
Mislim, da je pomembno kako stavek formuliraš, da sprejme pogovor, kar pa meni ne gre prav dobro.
Ne upam si pomisliti, kaj bom morala preživljati, če se ne bo začela ponovno zdraviti

lp

V zgoraj navedeni knjigi so točno tisti stavki, ki jih rabiš…