Ali je to mom
Pa še to…
Sicer pa – kje dobi denar za pohajkovanje in alkohol? Je na socialni podpori? Pa tudi če je, bi mu morala socialna služba nekaj denarja od socialke odrezati za otroke.
Ali je morda tako, da on vso socialko porabi za alkohol, ti pa mu doma pridno kuhaš, pereš in ga še spolno zadovoljuješ po njegovi volji? Si sploh upaš priznati, da te spolno sploh ne zadovolji ter da poskrbi le za svoje potrebe in te tako tudi izkorišča? Prepričana sem namreč, da je v tvojem zakonu absolutno izkoriščanje iz njegove strani. Če ni bilo na začetku tako, je sedaj tako zagotovo postalo.
Veš zakaj te ni še udaril? Ker si bila vedno tiho. Ko boš enkrat dvignila glas ali ‘naredila sceno’ (ki bo tisočkrat manjša, kot njegova najmanjša scena oziroma ‘incident’, kakor mu praviš), potem bodi sigurna, da se te bo lotil tudi fizično. Ja, kr začni se ga bati, ker ne bo ostalo pri tem, kar imaš sedaj – sčasoma te bo začel pretepati, če mu ne boš zelo prebrisano in premeteno in res pametno prej spodrezala krila. Tvoj psihopat je namreč šele v razvoju, vendar njegovo grozovito stanje bo ‘napredovalo’ in potem bodo stvari še dosti dosti težje. Vmes pa lahko fašeš še kakšno lažjo ali hujšo poškodbo. In to vse zaradi tega, ker se mu ne moreš postaviti po robu, ker ne moreš priznati, da je tvojega klavrnega zakona konec. Še to ne moreš priznati, da je tvoj zakon zares absolutno klavrn. Pa vprašaj se, če si sploh kateri prijateljici povedala vso resnico!
Oglašam se zopet po daljšem času, čeprav sem vmes redno prebirala teme.
Še vedno vztrajam v zvezi s svojim partnerjem, sva pa nekaj stvari razčistila. Na DNK sem dobila odlično podporo svetovalke, kjer so mi pogovori z njo dvignili samozavest, me okrepili in me prepričali, da nisem jaz tista ‘ta čudna’ in da ni problem V MENI. Da nisem jaz odgovorna za njegovo počutje in da nima pravice izvajat nadzora nad mano, kar pravzaprav vsi ti izpadi so! Ne dovolim si več manipulacij niti nesramnega vedenja. Verjetno so se mu odprle oči, ko sem ga pred dvemi meseci postavila pred dejstvo, da tako ne gre več naprej in si ne želim več skupnega življenja. Takrat sva se mogoče prvič v življenju pogovarjala kot dva odrasla človeka, ne pa kot viharna šolarja.. Z mirnim tonom sem mu povedala vse, kar mi je ležalo na duši, skritizirala njegove napake in pohvalila njegove dobre lastnosti. Vse to z namenom, da tako ne morem več živeti in je prišel zaključek najine zgodbe. Ko je dojel, da mislim resno (ne da spet samo govorim, kot sem vedno do zdaj), je obrnil ploščo in se izpovedal, obljubil 1001 stvar, samo da mu dam še zadnjo priložnost. Zaradi svojega notranjega miru in zaradi tega, da mi nikoli nihče ne bo mogel očitati, niti sama sebi ne, sem mu dala priložnost, da dokaže, da je zmožen normalne komunikacije in sobivanja. Res je postal bolj prijazen, s pitjem pa ni prenehal. Je sicer zmanjšal in ne najeda, vsakič pa dobi moj očitujoč pogled, da mi to ni ok.. Zaenkrat nekako funkcioniramo, ne delam si pa utvar, da bo to trajalo večno. Grenak priokus je še vedno prisoten, njegove besede in žaljivke od prej pa so v meni še kako žive in nikakor ne morem mimo reka: ‘Volk dlako menja, kože nikoli’….
