Pozdravljeni,

pišem praktično iz dveh namenov, prvo ker morda želim slišati mnenje čistih neznancev, ker vem da bo popolnoma resnično in ne prirejeno ne enemu in ne drugemu v prid, in pa zato da si morda vsaj malo izlijem dušo oziroma, da vidim če ima kdo podobno situacijo in če se v takšnih pogojih sploh da srečno živeti.

Pa da začnem z zgodbo, ki je iz prave pravljice prešla v dokaj težavno nočno moro. Pred tremi leti sem spoznal sedanjo partnerko. Najina zveza je napredovala s svetlobno hitrostjo, in še danes je, če izvzamemo zadeve, ki jih povzročajo težave, ki jih bom opisoval, dobra. Stara sva 23. Imava se neverjetno rada, oba sva ambiciozna, uspešno gradiva kariero, se spoštujeva, skratka med nama ni resnih prepirov, varanja in podobnih zadev, ki načeloma uničujejo zveze ali pa naredijo partnerja v groznega človeka.

Vse je potekalo kot po medu, dokler jaz nisem spoznal njene družine oziroma dokler niso popadale maske njene visoko opevane družine do katere sedaj gojim totalno sovraštvo, ki menim da se ga sploh zaradi njihove narave in njihovega ponosa nikoli ne bo dalo izničiti.

Torej kako se je vse skupaj začelo? Z njeno sestro, ki misli da je požrla pamet vsega sveta. Skoraj leto dni je trajalo, da je tudi moja partnerica ugotovila, da nama sestra s svojo toksičnostjo uničuje zvezo. Poslušal sem poniževanja, šimfarijo, zaničevanje in pa primitivne šale, na katere pa se nikoli nisem pretirano odzval, saj sem želel da te zadeve razčisti moja partnerka, kljub temu da bi to sestro najraje zadavil. Partnerka je to želela postoriti, vendar vedno brez uspeha, saj se med najino komunikacijo vedno izrazim, da je v svoji družini šerifov le bogi predpražnik, ki tako ali tako ne doseže nič. Da boste vedeli o kakšnih šalah govorim, to so zadeve kot so pridiganje moji partnerki v moji prisotnosti naj ne bo resna z menoj in da naj sproba kakšne druge fante, da je tisoč boljših kot sem jaz in podobne… Naj omenim, da je v območju kjer njena družina prebiva, sestra zelo osovražena, saj ima pri večini ljudeh takšne izjave, jaz pa menim da si niti pod točko razno ne zaslužim sledečih kolobocij. Sem urejen, komunikativen, spoštljiv, že kot študent delam na zelo visoki poziciji (želim dokončati magisterij, zato sem predlagal če me lahko vzamejo preko študenta), za seboj pa imam zelo močno družino, za piko na i pa tudi sam precej lepo zaslužim z raznoraznimi vlaganji, kar pomeni, da tako sebi kot svoji partnerki lahko privoščim življenje na takšni nogi, da bi vsaj njeni starši lahko to spoštovali, ne pa mi metali polena pod noge. Ker se ta zadeva ni nikamor premaknila sem ukrepal jaz, sestro sem tako jasno in glasno odpikal, ker si takšne komunikacije jaz pač ne dovolim. Problem bi bil čisto preprost, če bi njena oče in mama videla, da imata za hčerko popolno primitivko z tremi možganskimi celicami, tako pa sta se oba začela spravljati name, sploh mama, ki je slepo zaljubljena v svojo starejšo hči. Čisto nič kar naredim za svojo partnerko ni ok, bodisi jo peljem na potovanje v kakšno velemesto, bodisi jo peljem v wellness, bodisi greva na večerjo za 200 eur, bodisi greva športat.. nikoli ni nič vredu, vse kar naredim je popljuvano in skritizirano češ kaj boš ti. Ker zaradi vseh teh šopirjenj njene sestre nisem imel več kaj dosti potrpljenja, me je situacija pripeljala do te mere, da sem odpikal tudi njene starše, in tako posledično več nimam stikov z njeno družino.

Meni je situacija idealja, moji partnerki pa malo manj kar je seveda do neke mere logično, do takšne kot pa želi ona pa ne… Ona pričakuje da vse te odnose poglihamo na takšen način kot oni to delajo pri njih doma. V kolikor naredi nekdo napako se le-ta pomete pod preprogo in živijo dalje. Jaz takšnega načina žal ne premorem, priznam da imam zraven vseh zgoraj napisanih ‘atributov’ dokaj visok ponos in ego, in si absolutno ne dovolim, da se ta situacija pomete pod preprogo. Zdaj pa v čem je glavni problem, s partnerko se praktično vsak tretji dan zaradi te zadeve sprema, posledično pa je ona tudi začela gojiti zamere do moje družine, ki ne da ji nudi same pozitivne duhovne vrednote, tudi materialno pri nas ‘pokasira’, medtem ko meni njeni niso sposobni niti čestitati za uspešno opravljeno diplomo in pa za rojstni dan.

Partnerka sama priznava, da sta njena starša grozna tašča in tast, zato mi še toliko bolj ne gre v glavo zakaj dela zadeve tako kot jih trenutno dela. Brez razloga je prvo kot prvo skovala neko sovraštvo do moje družine, ki si niti pod točko razno tega ne zasluži, drugo kot drugo pa mi vsakih par dni pridiga o tem kako sam zaostrujem zadeve oziroma kako sem jaz kriv, da smo tako skregani kot smo, ker njena družina pač takšna je. Halo???? Ker tvoja družina pač takšna je, sem jaz kot oseba, ki ti nudi vse, dolžen poslušati poniževanja? Zaenkrat še živiva vsak na svojem koncu, vendar jaz osebno ne vidim neke prihodnosti. Nisem toliko mehkužen, da si bom pustil, da me bo v lastnem stanovanju njena družina žalila in poniževala, zakaj pa bi si? Namreč, prihajali bodo zaradi želje partnerke na obiske pogosto. Absolutno si ne predstavljam situacije, da bo v moje stanovanje prišla njena sestra, ki bo dve uri vrtela njen primitivni gobec in pametovala. To se pač ne bo zgodilo, lahko pa si zamišljate kam bo to spet postavilo mojo zvezo.. v neprekinjen krog prepiranja in metanja polen pod noge, ki pa se potem avtomatsko vidijo v sami kvaliteti zveze.

Se opravičujem za dolgo sporočilo, že to je bilo potrebno večkrat skrajšati 🙂 Ali je kdo že bil v podobni situaciji ? Prosim za mnenje,

Hvala in prijazen pozdrav

Tvoja punca prihaja iz zastrupljene druzine. Zal je tudi sama zastrupljena. To kaze na razlicne nacine (dovoljuje tak odnos, obnasa se soveazno do tvoje druzine, torej posledicno do tebe), kar ni ravno izkaz spostovanja in ljubezni.
V tako zakoreninjeni druzini ne bo nikoli drugace, tudi pri tvoji punci ne. V tej zvezi bos srecen le, ce se podredis in sprejemes njihovo vzgojo. Zal da se kregas s punco, je tako, kot bi tebi nekdo rekel, da si po opravljeni diplomi imel slabega ucitelja, mentorja. Vzgoja je tem dvema hverkama podana, in to bodo podajale naprej, torej tvojemu otroku? Kljub ljubezni, ki jo trenutno se cutis, kmalu pa je ne bos vec, ti svetujem, da to zvezo zakljucis, dokler ni se veliko hujsega in slabsega, definitivno pa sledi, ce ostaneta skupaj..in si najdes sebi in tvojim vrednotam punco primerno, ki te bo cenila in spostovala kot si zasluzis, kljub tvojim slabostim, te pa te grajala kljub tvojim prednostim. Mlad si, delujes super in ne dvovim, da bos za naslednjem vogalu nasel primerno dekle, kot si zasluzis. Zal je tako..eden normalen v zastrupljenem okolju nikoli ne ostane dolgo normalen. Posrkali te bodo med se, to pa si ne zasluzis, ker imas prelepo popotnico za zivljenje od tvoje druzine kot tudi svoje dostojanatvo in spostovanje. Mislim, da vss kaj moras narediti, rabis le se pogum. Srecno.

Pozdravljen

Tvoja situacija niti slucajno ni lahka. Zaradi odnosov starsi/partner trpi marsikatera veza.
Moja situacija je dokaj podobna, pa vseeno malo drugacna. Moj oz najin problem je moj tast oz njegov oce.
Pozrl pamet vsega sveta, zivi nekje v srednjem veku, kjer bi se mu po njegovo morali vsi klanjati, imeti isto mnenje kot on itd… Zaradi res malenkosti je nedolgo nazaj dobesedno odpikal svojega sina. Jaz to njegovo obnasanje dojemam kot “napad” na celo naso druzino. Ce se katastrofalno obnasa do njega, sigurno ne bova jaz in hcerka hodili k njim. (Hvala bogu smo se dva meseca nazaj odselili na svoje). Zdaj je bil ogenj v strehi zakaj ni nihce prisel vosit novega leta… Wtf?
V glavnem takih in drugacnih scenarijev je bilo ze mali miljon. Zate imam pa samo en predlog. Ce so ti ljudje toksicni oz se obnasajo do tebe popolnoma neprimerno imas vso pravico da jih ne sprejemas v svoje zivljenje. Ker hudica, zakaj bi jih? Tudi ce so partnerkini starsi in sestra. Dam ti popolnoma prav, da ne toleriras takega obnasanja in da ne hodis v njihovo druzbo. Partnerki pa daj jasno in glasno vedet, da ce bosta sla narazen oziroma ne bosta zazivela skupaj je to zaradi njenih. Kot tvoja boljsa polovica ke njena dolznost, da tako obnasanje po svoji strani pomiri. Ce se njej ne zdi vredno, zakaj bi se ti trudil?
Pogovorita se, res iskreno in ce ne vidi smisla v tem, da se postavi zate potem ves kam pes taco moli.
Srecno!

Pozdravljeni,

za tako mladega moškega, razmišljate zelo zrelo in da, situacija je kočljiva. Nekaj imate 100% prav. Nikoli in od nikogar si nihče ne zasluži zaničevanja, poniževanja in zbadljivih šal. Tukaj ste oboroženi in se še dodatno oborožite z odločnostjo, da tega ne boste trpeli. In to se bo, če bodo starši želeli normalen odnos z vami, z njihove strani prenehati.
Mogoče bi zalegel odprt pogovor, kjer si vprašate direktno, zakaj so tako pikri. Navadno so to ljudje, ki so sami zelo nesrečni in nezadovoljni s svojim življenjem (bodisi sami s sabo, kakšno trajno ali trenutno situacijo, partnerjem, službo itd.) in jim znašanje nad 3. osebo, ki pa je s svojim življenjem ne samo zadovoljna, ampak je na poti k finančnemu in osebnemu uspehu, daje neko zadoščenje. Žal je tega ogromno. VAŠA izbira in ODLOČITEV je, ali boste to prenašali. Kot je njihova izbira in odločitev, ali bodo to počeli. Skrivanje za floskulami “takšni pač so”, s katerimi njihovo ravnanje opravičuje vaše dekle, je pravzaprav bedno.

Če bi bil 10 let starejši, bi bilo lažje reči obema, da se ogneta takšnim toksičnim ljudem. Pri 23 pa se zavedam, da je to še težje narediti (nekateri odrasli to trpijo do smrti svojih toksičnih staršev). Pa vendar, bo končni rez morala narediti vaša punca. Njih ne boli, če vas ne vidijo nikoli več, četudi na veliko žalost svoje hčere. Že zaradi nje, bi se morali njeni starši do vas obnašati bolj spoštljivo. Nekoliko bolj pa bodo morda premislili, če bodo izgubili svoji hčerko (a takšen scenarij je kaj malo verjeten).

Pred skupnim življenjem se morata vprašati predvsem sledeče: koliko bosta dala na mnenja staršev (grozen tast in tašča še nista razlog za razhod zveze, ki je stabilna in ljubeča), samo dogovoriti se je potrebno. Dokler se stvari ne popravijo na bolje, naj vaše dekle starše obiskuje sama, v vaše stanovanje pa jih povabite, če vidite, da so se malo ohladili in spremenili odnos ter kažejo spoštovanje tudi do vas.

2. vprašanje: koliko bosta s punco dovolila vmešavanje v vajino življenje. Kako bo, ko bo enkrat (morda) z vama tudi otroček. Pa tudi to, kam jo peljete in ji nudite, ni potrebno razlagati, samo nastavljate se za nove strupene puščice.

Ne izbiramo staršev, prav tako ne staršev naših partnerjev, a to še zdaleč ne pomeni, da ne morete odločati, kakšen odnos boste imeli. Če njenih staršev ne bo v vašem življenju ker so pač “takšni kot so” ni konec sveta. Vaše dekle pa se bo ali s tem sprijaznilo in ločevalo ta dva aspekta življenja, ali pa bo šla od vas. Tudi na to bodite pripravljeni. A znova, IZBIRA in ODLOČITEV bo njena.
Če je res, kar ste o sebi napisali, ponujate veliko (ne mislim zgolj s finančnega vidika), zato lepo ohranitev in dalje k svojim ciljem.

Aja, še to: sestra ima hude težave sama s sabo in najverjetneje je tako ljubosumna, da ji ven tolče!!! Dejansko bi se vam morala smiliti, saj je globoko zelo nesrečna.

Težko je rečt, zakaj takšen odnos, ampak takole na oko se zdi, da sestro močno daje zavist, da bi njena sestra bolje živela od nje oziroma da je dobila tebe takšnega kot si. Po drugi strani bi od nje pričakoval tudi bolj direktno nesramnost do tvoje punce, ampak morda je sestra vedno bila bolj vodljiva in sestra misli, da jo lahko tako spelje od tebe stran, namesto da bi ji privoščila srečo. Predvidevam pač, da je s teboj srečna in sestra bi morala biti zanjo vesela. Očitno pa tega ni sposobna. Da pa jo je lastna družina zaščitila, je po eni strani razumljivo, morda tudi njih malo daje zavist, saj od nekod jo je sestra morala “pojerbat”. Menim, da se boš v tem primeru zelo težko pobotal s temi ljudmi, saj je zavist ena taka zahrbtna reč, katere se posameznik ponavadi niti ne zaveda, pač pa le čuti jezo do tistega, ki mu te občutke povzroča in to jezo tudi izraža. Kakega pametnega nasveta nimam, menim, da bi se moral s starši pogovoriti na štiri oči ali pa bi to morala storiti tvoja punca in jim povedati, da je s teboj srečna, ter da pričakuje, da jo pri tem podpirajo. Kaj več od tega tudi ona ne more. Ni nujno, da so člani zreli za kaj takega. Če pač predpostavim, da je tvoj pogled na zadevo objektiven.

Pozdravljen,
kaj si želiš ti in kaj tvoja partnerka?? Samo to je pomembno in tukaj bosta morala veliko narediti oba. Postaviti meje oba skupaj in ne vsak zase. Če ne bosta našla skupne besede in dorekla kako naprej, se ne bo dobro končalo. Zavedati se morata oba, da vidva odločata s kom bosta delila vajino skupno življenje, koga bosta sprejela in koga ne. Vidva morata biti eno, vajina beseda mora biti enotna. Vidva morata biti v ravnovesju. Če želita ostati skupaj, morata delovati močno in odločno. Kar se dogovorita mora obveljati brez odstopanj. Dejansko morata delovati kot, da sta ena sama oseba. Drugim morata pokazati, da pri vama ni mencanja in odstopanj. Morda bodo drugi komaj takrat ugotovili, je bolje, da se sprijaznijo z usodo in se spremenili. Če ne, pa je bolje, da jih ni med vama. Potrebovala bosta ogromno moči in volje, a je žal le tako mogoče obdržati zvezo. Zavedajta se, da sta samo vidva v ljubezni in nihče drug. Pa kar pogumno.

Leta oz.kilometrina odnosov te opravičuje, da razmišljaš in ravnaš tako kot si pač zapisal. Ni pa to ravno zrelo ali recimo temu “modro”. Nič hudega, imaš idealno priliko (familijo svoje punce), naučiti se, kako ravnati zase in tiste, ki jih ljubiš (naj bi bila to njuna hči oz.sestra) bolj pozitivno, konstruktivno.
Kajti iz zapisanega veje jeza, bes, cepetanje in črno/beli svet (prekinitev vseh stikov).
Pozabljaš pa, da je to PRIMARNA družina tvoje punce ali bodoče partnerke in tukaj ni na tebi, niti ni to tvoja pravica niti dolžnost, da bi sekal vezi dokončno, ker ti nekdo ali nekaj ne paše ( ali se ti ne da ali pa se nisi sposoben s takimi ljudmi soočiti).
Hec je, da boš na takšne ali pa še hujše ljudi lahko naletel še marsikdaj v življenju.
Ja najlažje, najbolj pravljično infantilno jih je “zradirat” iz življenja in imet mir.
A realno, v odraslem svetu, odgovornih in zrelih ljudi, tako to ne gre, žal (razen, če si član kakšne mafije).
To vez, odnos s staršema in sestro dokončno lahko preseka samo tvoja punca/partnerka.

Njen “odpor” do tvojih je morda (ravnotako nezrel in otročji) način pokazati ti zrcalo (pa sploh nima veze, kaj je za koga res. Zate so tvoji, jasno, 100x boljši, lahko tudi da res so, upravičeno), vendar je poanta drugje.
Punca ti morda nevede s tem “odporom” kaže, kako se ona počuti ob tvojem norenju nad njeno familijo.
Ni prav fajn občutek, ane?
Zdaj si predstavljaj, da od tebe zahteva, da prekineš s svojimi stike, ker ONA vidi, da niso ok.
Zdelo bi se ti nepravično in popolnoma nesprejemljivo, pa čeprav jo imaš rad, in ti ni vseeno, kako se ona pri tem počuti.

Ljudi vidimo različno. Njena vzgoja se razlikuje od tvoje. Ona svoja starša in sestro ne more videti enako, kot ju vidiš ti in obratno, tvoji starši bodo zanjo v njenih očeh, vedno videti drugače kot jih vidiš in (že vse življenje) čutiš ti.

Lahko so pretirano zaščitniški in nezaupljivi do nje, iz razlogov, o katerih nič ne veš.
Lahko so ljubosumni, ker potiho vidijo, da sta fajn par, in s tem polomljeno sliko svojih, ne tako fajn odnosov in življenj.
Lahko so pa žleht manipulatorji in ji ne privoščijo, da bi živela fajn in se imela lepo.

Karkoli je resnica, nima nobene veze s tabo, tvojo vrednostjo, ali pa z vama in vajinim odnosom.

Strategij je veliko, kako shajati in se soočati s takšnimi ljudmi, in samo zadnja, skrajna med njimi, če vse ostale odpovedo, je popolna prekinitev stikov, ki pa je predvsem v domeni tvoje punce in ne tebe.

Vmes pa je graditev vajinega odnosa, prepričanja drug v drugega, da sta ok, da se imata fajn.
Gradita in vzdržujeta pa vajin pozitiven odnos, s postavljanjem meja, torej ljudem se na miren vljuden način pove, kaj je za vaju ali zate dovoljeno, in kaj ne, kaj in o čem se želiš pogovarjat in kaj ne. Če se napadi verbalno vrstijo, se umakneš iz prostora, če so oni na obisku jim poveš, da te njuna prisotnost in besede žalijo, so zate nesprejemljive in da si niti ne zaslužiš niti nimaš nobene želje to poslušat in da v takem primeru, v bodoče nista dobrodošla. Govoriš vedno v prvi osebi, zase.
Njuna hči, tvoja punca pa ju lahko obiskuje oz. Je na njej, da se z njima ali pa s sestro pogovori, zakaj to počnejo in pove, da jo taka ravnanja motijo, in prizadenejo tudi njo.
Če jim je vseeno in so žleht bodo nadaljevali, na njej pa je, ali bo njune stike omejila ali prekinila.

Ti imaš vso pravico umakniti se, in jih ne srečevati, nimaš pa pravice določati in postavljati dokončnih odločitev glede nje in njene družine.

Ni rožnato, se pa da. Je pa najbolj odvisno, koliko sta VIDVA kot par zadovoljna in trdna v svojem odnosu.
Boljši odnos bosta imela, manj bodo besede in misli okolice in žlahtnikov vplivale na vajino ali pa tvoje/njeno počutje.

Če bi si partnerka želela s tabo ustvarit družino in bi ji kaj pomenil, bi s svojo izprijeno družino prekinila stike (jaz bi v tem primeru to naredila). Očitno si te ljudje drugega ne zaslužijo. Ne rini z glavo čez zid, malo se okrog ozri za kakšno novo punco in to vsekakor zapusti, ker drugega ni vredna. Te bedake pa ne pusti, da prestopijo prag tvojega stanovanja! Lp

Pa kaj razmišljaš, ali boš živel z njeno družino ali z partnerko. Oba sta odrasla. Najemita si stanovanje in se odločita za svoje življenje, če partnerica ne bo zato potem je najbolje da gresta vsak svojo pot. Družini še vedno lahko obiskujeta ali skupaj, ali pa vsak svojo posebej.

Tole ne bo šlo. V življenju ni enih lepih in drugih grdih. Preprosto ne obstajajo. Iz pisanja neverjetno buta ven tvoj ego: jaz sem dober, moji so dobri, moji podpirajo, dajejo in še in še… Vse ostalo je drek. Edino, kar lahko storiš, je, da se temeljito pogovoriš s svojo partnerko; jo vprašaš, kako vidi vso stvar ona, kako vidi vajino prihodnost, vajino zvezo in tudi sodelovanje/ odnose z družinama. Če nisi pripravljen sklepati kompromisov, se malce zazreti sam vase, popuščati in prilagoditi, je bolje, da se razideta.

Ali je prihodnost v taki zvezi ali ni, se boš moral odločiti sam. Ali jo lahko sprejmeš tako kot je, ali ne. Spremenila se verjetno ne bo. Očitno ji družina, kljub temu, kakšne odnose imajo, še vedno pomeni ogromno. Sama tudi nimam idealne družine in mi partner pomeni ogromno več, zato definitivno ne bi tolerirala takega odnosa mojih do partnerja in jih bi že po prvi taki izjavi postavila pred dejstvo. Še manj pa razumem njen odnos do tvojih. Moj ima super družino, s tastom in taščo se razumem mnogo bolje kot z lastnima staršema in sem vesela, da imamo super odnose. Na pamet mi ne pride, da bi kar koli obračala proti njima. Imam končno družino, kjer se dobro počutim in imamo normalne odnose.

Bom napisala nekaj, kar ne boš hotel prebrati, verjetno tudi ne razumeti. Sam zase misliš, kako ti je situacija jasna, medtem ko vsem okrog tebe ni. Poleg tega pišeš, kako sovražiš njeno sestro in družino, katero bi najraje zadavil, svojo družino pa idealiziraš in poveličuješ vašo finančno prednost. Vse to kaže na to, da nisi dozorel, kar pa je pri 23ih tudi normalno.

Ko boš dosegel več čustvene zrelosti, boš razumel, da:
– sta za vajin odnos odgovorna izključno samo vidva, ne pa jnena sestra ali družina
– to da partnerko voziš na 200 € vredne večerje ne bo izboljšalo vajinega razmerja, ampak bo potrebno veliko dela, pogovora in medsebojenga razumevanja. Denar, tvoja “pamet” in izobrazba žal ne igrajo popolnoma nobene vloge v tem primeru. Velik ego tu naredi veliko več škode kot koristi
– tvoje sovraštvo do drugih ljudi v resnici izvira iz tvoje lastne nesigurnosti vase
– sovraštvno ni konstruktivno in bi bilo dobro, da začneš delati na tem, da konflikte v razširjeni družini začneš reševati na drugačen, bolj konstruktiven način.

In še odgovor na primarno vprašanje. Prihodnost je seveda možna in mogoča, čaka pa vaju oba veliko dela, v prvi vrsti da prideta do spoznanja, da nista vredna več, kot ostali ljudje. Če bosta finančno začela več vlagati v svetovanje, priprave na partnersko skupnost, mogoče tudi partnersko terapijo, glede na to, da se kregata, in manj v drage večerje in potovanja, vama mogoče uspe.

Boljše da prekineš vse zdaj..predstavljaj si kako bi bilo, ce bi imela otroke…

A ti lahko neki svetujem… Iz prve roke…. nepristranska sm čisto…. ali sprejmi ali pejt…. z njo si zaradi nje ne njih… če ti ne paše ne hodi tja…. če se jim bo pa pustila pa njena stvar…. druga stvar je ta da jih razumem imeli smo podoben problem…. zelo…. in jih razumem še posebaj če zelo hitita…. velik del strahu je v vsem…tudi v tem da bosta 10 let ali več skupaj in bo na koncu sama… roko na srce pri 35 si moski kot si ti najde mlajšo brez problemov in si ustvari družino… ženska pa po toliko letih ima že strah sploh od vsega od resne veze od moških in sploh tega da nebo imela družine….. bolj so čustvena bitja…. tako da moje mnenje je če ti gre že zdej na živce pejt…pa oba malo uživajta življenje…potuj spozanj ljudi uzivaj…. če sta za skupaj bosta… na silo pa nič ni še posebaj ne ljubezen…ker je pol vse drugo samo ljubezen ne

Hja ne vem no, jaz sem v zvezi s partnerjem, ne z njegovo (noro) družino (izhaja iz velike družine). Ko smo skupaj, se prilagodim, ker na srečo v Sloveniji nimamo zakona, koliko časa moraš prebiti s priženjeno žlahto, in je to razmeroma redko. No, tako redko, da se mi ne zdi vredno delati reda. In ker nisva siamska dvojčka, gre on lahko k svoji primarni žlahti tudi sam, brez mene.
Sploh ne razumem, zakaj imaš take probleme z ljudmi, s katerimi ne živiš, s katerimi, če prav razumem, tudi tvoja partnerka ne živi več, od katerih nista odvisna ne ona ne ti, in ki ti jih v bistvu ni treba gledat, če ne želiš.

Drugače pa iz tvojega pisanja veje ena neprijetna prepotentnost. Kaj ima zveze, da delaš magisterij in da dobro zaslužiš? Sploh pa je to med slabšimi razlogi, da nekoga spoštuješ. Malo boš še moral dozoreti.

Spoštovani,

vsem se iskreno zahvaljujem za vaše odgovore. Nebi rekel, da se z vsemi strinjam, niti pod točko razno pa nisem dobil vtisa, da sta dve osebi v tem diskursu pravzaprav razumeli bistvo mojega pisanja.

Prvo odgovarjam komentatorki : Nina Pirnat, dr.med., spec.epid. Kako to mislite in po čem sklepate da iz mojega pisanja ‘tolče’ ven izključno moj ego? Ali ste pomislili da je morda to kar je napisano resnično in ni niti pod točko razno nič egoistično, ali ste prevelika zaščitnica ženskih pravic? Z zgornjim delom svojega pisanja se strinja tudi moja partnerka, ki je na veliko žalost razdvojena. Moja partnerka sama pravi, da takšne topline, sproščenega odnosa in lepih vrednot, kljub temu, da smo dokaj premožni, še ni videla nikjer, kar samo potrdi dejstvo da zelo rada obiskuje moje. Moja družina kljub vsemu da praktično vse, da se razumemo, sprejemamo kompromise, naše aktivnosti pa so vedno naravnane na medsebojne odnose, kar pomeni da pri nas na obiskih ni telefonov, tablic ali prepiranje, temveč zgolj kvaliteten čas. Se pa popolnoma strinjam z drugim delom vašega zapisa, kakorkoli se vam zahvaljujem za mnenje.

Kot drugo pa odgovarjam komentatorki ‘Lepolaska’. S teboj pa se ne strinjam niti pod točko razno, in vidim, da si identična kot osebe, ki jih opisujem v originalnem pismu. Nebom lagal, kadar nekomu zamerim res iz mene ‘tolčeta’ sovraštvo, vendar če ti jemlješ kot ‘nezrelo’ potem žal res ne vem. Svoje družine nikakor ne idealiziram, saj se še preveč zavedam da ima vsak svoje napake, mislim pa da je svetlobna razlika v mojih in njenih, če bi originalni post prebrala 2x malo bolj zbrano, bi morda videla za kaj se gre, ne pa da si nazaj napisala polno neumnosti.

Napako tudi delaš pri tvojih ‘pomišljajih’ na katerega ti bom odgovoril posamezno, pa začniva s prvim..

– Več kot očitno to ni MOJ problem, kar sem napisal tudi jasno in glasno zgoraj. Jaz sem kljub vsemu ‘trudu’ ostal brez idej, in sem tako naredil rez. To meni čisto zadostuje, saj tako jaz kot partnerka veva, da nismo za skupaj. Problem je, ker mi partnerka vsake 2-3 dni meče pod nos, da sem za stvari, ki sem jih tudi opisoval zgoraj KRIV JAZ, kljub temu da jaz osebno ne vidim krivde v tem, da imam pač zdravo mero samospoštovanja (ti temu praviš čustvena nezrelost), da si enostavno ne pustim, da me ljudje ponižujejo. Tudi sam tega ne počnem, nikoli nisem in nikoli nebom. Spoštujem prav vsakega dokler mi to le vrača.

– Večerjo za 200 eur sem izpostavil izključno iz enega namena. Ti si si kot polna zavisti seveda to interpretirala na svoj način. Ni pomembno ali je 200, ali 500 ali pa 5 eur obrok, pomembno je da njena družina to spoštuje in ceni, kot bi to jaz. Nobena stvar na tem svetu ni samoumevna. Res da sva oba gurmana in uživava ob dobrih obrokih (zato sem pač izpostavil tega), sem pa poslušal tudi kako za drek je pica za 6 eur, ker je preveč naložena, in oni pač tega ne jedo in ne razumejo zakaj jaz njeno hči vozim v takšne zanič lokale…

– Če to meniš, si spet dokazala da preprosto nasprotuješ vsemu, ker si identična kot kamni spotike ob meni. Me zanima kako bi se počutila ti če bi več kot leto in pol prenašala poniževanja, nasprotovanja, žaljenje in zahrbtno ščuvanje. Ali bi tudi tvoja sovražnost izhajala iz ‘nesigurnosti’ vase? Ali imaš morda kanček zdrave pameti, in si premoreš priznati, da je v tem primeru kompletno upravičena.

– Spet si popolnoma zgrešila post, v katerem je to lepo pojasnjeno, kljub temu da je ta nasvet edini realen v tvojem postu. Mislim da je odločitev, da to prepustim svoji partnerki najbolj miren in najbolj konstruktiven način kaj gre. Smo se enkrat pogovorili z njeno družino, in nisem niti sam dosegel nič. Ljudje s takšnimi vedenjskimi vzorci žal ne poznajo termina ‘konstruktivno’ in ‘normalno’. Tudi partnerka pri svojih doma ne doseže ničesar in se je praktično glede tega vdala v usodo. Če greš prebirat originalni post, boš tudi zasledila frazo ‘Da si doma predpražnik’, ki je žal popolnoma resnična, saj njen glas žal ne seže nikamor.

Zadnji komentar pa ne bom niti zgubljal besed, saj se ti iz neba vidi da si zavistna in zagrenjena ženska. Če ti meni denar namenjen za draga potovanja in večerja svetuješ da se ga vloži v partnerska svetovanja, svetujem jaz tebi, da čas, ki ga preživiš na internetu izkoristiš bolje, kot npr. da v življenju najdeš kakšno zelo dobičkonosno dejavnost in se je držiš, ker vidim da ti je to še bolj nujno kot meni. Hvala vseeno za mnenje.

Da pa razčistim tudi za naslednje komentarje, NITI POD TOČKO razno ne pričakujem od svoje partnerke, da s svojo družino PREKINE stike. To ni bilo niti enkrat izrečeno, niti enkrat pomišljeno.

Hvala še enkrat za vaše komentarje, bili so fantastični !

Izobrazbo, status in podobne zadeve omenjam izključno iz enega argumenta. Nima nobene zveze z nobenim dodatnim spoštovanjem, prepotentnostjo, egotom ali karkoli podobnega, ki pade prvo na pamet zavistnim ljudem, ki jih pri nas žal mrgoli…

S tem mislim izključno, da so to ene smernice preko katerih bi jaz osebno še dodatno zaupal svoji bodoči snahi / zetu. Kakorkoli obrneš želiš svojim otrokom najboljše in najlepše, in vrednote, ki so opisane zgoraj vsaj po moji kmečki logiki pomenijo pozitivne zadeve. Če bi bil kompletni luzer brez srednje šole na socialni podpori bi morda zgoraj navedena situacija bila popolnoma razumljiva iz strani staršev partnerke, v tem primeru pa glede na to kakšen sem ni.. samo to je poanta, nič druga. Ne mislim da sem posebna snežinka zaradi tega, brez skrbi. Zase lahko pritrdim, da se niti malo pri znancih, prijateljih, družinskih članih ali podobno ne ‘nosim’ zaradi teh zadev ob katere se konstantno spotikajo komentatorji te objave.

Moram rečt, da po prebranih nekaj komentarjih, sem se tudi sam sparaševal, če sem dobro prebral osnovno sporočilo. Kot da ne bi odgovarjali isti osebi. 🙂

V tem odgovoru je dokaz, da ne sprejmes drugacnega mnenja od svojega 🙂

Ce nekdo ne misli isto kot ti, ocitno aktiviras obrambni mehanizem in ga zelis prepricat v nasprotno.

Kot jih je ze nekaj gor napisalo, sem tudi jaz opazila, da gre tukaj za povelicevanje sebe, svoje druzine in materialnega, kar za dobro zvezo ni osnova.

Ce pa odgovorim na vprasanje, ce je taka zveza mogoca. Ja, je mogoca. Midva z mozem imava oba starse s svojimi forami. Vidimo se z vsakimi 1x na mesec za par ur, mogoce se manj. In se oba strinjava, da je super, da sva se odselila 100 km stran in od mojih in od njegovih. V zvezi si s parterko, ne s starsi. Ce ji bos pa stalno govoril cez njene starse, pa ne bo dobro. Ce jih ima ona rada take kot so in ce se pri njih vse pometa pod preprogo, na zalost ti tega ne bos mogel spremenit.
Pa cisto mimogrede, brat ima punco, ki je pojedla pamet celega sveta. Ko zacne pametovat, se umaknem, ker tega ne morem poslusat 🙂

Pa lep dan.

Kaj pa pravzaprav dejansko pričakuješ oz te dejansko zares moti?
– da so njeni taki kot so, ti je jasno, da ne boš nikoli spremenil in ti je tudi (iz napisanega) jasno, da tudi partnerka ne bo spremenila nič, saj jo ne upoštevajo, je zanje predpražnik
– da ti meče vsake toliko pod nos, da je del konfliktov z njenimi, kljubtemu, da je tudi njej jasno, kakšni so, vseeno delno tvoja krivda?
Torej, te skrbi, da pa je morda tudi partnerka rahlo “podobna” svojim staršem?

Si se vprašal kdaj, zakaj ravno ona?
Zakaj te je pritegnila oseba, ki so jo vzgajali (ima ozadje hočeš nočeš) takšno, ki je zate (baje tudi zanjo, čeprav btw ona tega še ni dojela) neprebavljivo, nespoštljivo?
Tvoja partnerka izhaja iz družine, kjer ji definitivno niso uspeli starši prenesti dovolj zdravih vrednot, samospoštovanja, samozavesti.
Tebi so to dali.
Zakaj te zanima potem oseba, ki tega nima?
Mlade ženske tvojih let, ponavadi naivno sanjajo pravljico, da bodo take “okvarjene” partnerje spremenile.
Kaj tebe potem v tej vezi pri tej osebi (definitivno z mnogimi osnovnimi manjki za kvalitetno življenje) privlači (pustimo fizično na stran)?
Ideja “boljšega” partnerja?
Ideja “rešitelja”?

Ker ona, če ravnajo z njo ignorantsko in kot predoražnik, meče pa del krivde konfliktnosti odnosov tebi pod nos, na vsake kvatre, dokazuje le to, da je še daleč od tega (kljub njenim besedam, da se s tabo strinjan štejejo dejanja in ne besede), da je sploh dojela svojo vrednost.
In vprašanje kdaj bo, če bo.

Jasno ti je (ali ti zares je), da tega ne boš mogel spremeniti, ne njenih, ne nje. Samo ona sama lahko, sebe.

Razmisli, kje je zares bistvo tvojega nezadovoljstva.
So res njeni ali je to ona oz. vajin odnos?