S partnerjem sva skupaj skoraj dve leti, jaz sem 32, on 35. V tem času si upam trditi, da partnerja uspeš že kar dobro spoznati, vsaj naravo njegovega značaja, prioritetno lestvico in še kaj.
Razumeva se v redu, a ne vem, ali je bolj apatičen tip človeka, ki se ne trudi za nič oziroma nobeno zvezo pretirano (da bi uvedel spremembo in preprečil razhod), ali mu samo do mene ni kaj preveč. Nekaj od tega mora bit, morda kar oboje.

Naj povem, da je on “našel” mene. On je bil tisti, ki je dal pobudo oziroma mi nakazal, da sem mu všeč, ko sva se spoznala in srečevala. On je bil tisti, ki mi je rekel, da si želi biti z mano in zahajal na kraje, kjer sem se nahajala jaz. On me je prvi želel poljubiti, a sem najprej oklevala in mu ob prvi taki priložnosti rekla, da ne hitiva, pač pa hitiva počasi.
Bil mi je zelo všeč, a nisem želela takoj pokazati preveč interesa. Tako mi je nekaj tednov pisal vedno on prvi, vedno tik pred vikendom. Tisti prvi vikend, ko mi je nakazal s poljubom, da sem mu všeč, je še isto noč na začetku večera, ko sem se še vozila iz službe na pijačo, s kolegi pil in poljubil eno, s katero sta nekaj neresnega imela, a sva midva bila še bolj kolega, kakšna dva tedna po tistem sva začela kot par, neuradno. Vseeno me je zmotilo za nazaj, ko zdaj razmišljam, da je trdil cel čas, kako se je želel tiste ženske rešit in sta samo dvakrat skupaj spala, pa jo je še takrat opit poljubil, čeprav sva se slišala da pridem v tisti lokal na pijačo.

Čez ene dva tedna sva se začela dobivati in se zaljubila. Skrival me je nekaj časa zaradi tiste neresne ženske, čeprav v družbi so vsi vedeli, da sva par. Bal se je kao, da ne bi delala problemov, ker je ženska divja in je že tudi koga udarila v javnosti. To, da je imel pred mano tri nasilne in čudne ženske, mi še danes ni jasno.

Ves prosti čas sva preživljala skupaj, šla na kak izlet, čez pol leta sva spoznala tudi starše drug drugega in vse je kazalo na to, da sem končno spoznala nekoga, katerega sem iskala vse do danega trenutka. Konflikti so prišli in minili, nekako sva vse sproti zglajevala, ker ne maram držati v sebi, ko me kaj moti.
Vsak dan mi tudi iz službe napiše da me ljubi in to mi pove tudi doma, čeprav so mi bolj kot besede pomembna dejanja. Kar me moti, je to, da nimam občutka, da bi se boril zame, če bi šla narazen. Lani sva namreč imela en večji spor in sem predlagala, da končava, čeprav sem/sva potihoma oba upala, da ni pravi konec, pač pa samo enotedenska pavza, da se ohladiva. Upala sem, da bo dejanja spremenil, ne pa se sprijaznil z razhodom. No, on je storil točno to, vidno neprizadet je rekel samo “če tako želiš, prav”. Nek žalosten-neizrazen obraz je sicer imel na obrazu, a pretirano vidno se ni sekiral. Takšen je sicer vedno, ne pokaže kaj dosti čustev do nikogar, mogoče drži v sebi, ne vem. Sem ga že večkrat vprašala o tem, pa je rekel, da se trudi čim manj sekirati. Da se nekoč je, zdaj pa se več ne želi. To meni pove, da se ne želi sekirati ZAME, ker mu očitno ne pomenim tako dosti kot trdi, da mu pomenim. On to zanika, a mene ta stavek boli.

Minil je cel teden, preden mi je prekipelo in sem mu pisala, ali mu je čisto vseeno ali se želi dobiti na štiri oči. V sekundi je odpisal, da se je pripravljen dobiti z mano in pogovoriti. To mi je veliko pomenilo, videla sem, da ni samo meni težko. Po pogovoru sva zvezo nadaljevala, in takoj sem ga vprašala, kako to, da sam ni mignil s prstom, saj je večji del krivde pri konfliktu nosil on. Na to je odgovoril bolj medlo, rekel pa je, da se je vozil mimo moje hiše in upal, da me sreča. Vendar me je srečal kot mi je povedal – v mestu kar dvakrat, sedel je namreč v sosednjem lokalu (jaz ga nobenkrat nisem opazila), ko sem bila z znanko na kavi. Naredil ni nič, da bi napisal “hej vidim te, se dobiva pozneje”, ali “pogrešam te”, karkoli!
Ok, sem si mislila `vsaj čakal je pri telefonu in se takoj bil pripravljen dobiti in zgladiti spor, tudi to je nekaj`.
Minevajo meseci, in v pol leta mi je trikrat naredil isto stvar. Prvič je bilo po dveh mesecih zveze, ko sva bila z družbo zunaj, in je eno znanko med plesom udaril po riti in jo nosil na ramah. Ni me zanimalo, kako se to zdi drugim, MENI se ni zdelo primerno. Ne moti me ples z drugo, a to mi je bilo nekoliko čudno. Mu drug dan povem da me je prizadel s tem, se opraviči da tega več ne bo počel, pozabim in življenje teče dalje..

Čez ene tri mesece od prijatelja ženo med plesom isto kot prejšnjo vrže čez ramo in jo drži za rit. Resda je dosti spil, a pri meni alkohol ni izgovor, ker sem se ga sama večkrat v življenju napila, pa nisem delala nobenih podobnih bedarij, kvečjemu samo več plesala ali se družila. Ponovno se je torej zgodilo pred mojimi očmi, sedim tam z družbo kot kup nesreče, a tega družbi ne pokažem. Drug dan se mi opraviči.
Isti ženski potem čez kak mesec ali dva na pikniku reče pijan med poslavljanjem “daj mi poljubček”, meni pa kao v hecu ” ti pa ta čas glej vstran”. Nisem želela izpasti tečna in sem rekla samo pridi domov, ker sem vozila jaz, in sva šla. Midve z njo se čudno, a v hecu spogledava in se poslovimo. Drug dan imava pošten pogovor o tem, zakaj mi to dela. Zakaj se mu zdi zabavno nekoga prizadeti in zaj…. v glavo, ko mu sama enkrat nisem naredila nič podobnega s kakšnim moškim.

Opravičuje se mi in obljublja, da se resnično več ne bo ponovilo, da ne ve zakaj to počne, v hecu in ker kaj spije, in da me ima najraje.
Ostala dejanja sicer kažejo temu vprid, a ti dogodki me vseeno pretresejo. Pred tremi meseci pa pride do naše družbe ena ženska, s katero se je pred najino zvezo pijan enkrat poljubljal v klubu. Sicer vem, da nista imela nič več, je pa tudi to nekaj. Da nas je prišla pozdravit, razumem. Da se suče okoli nas, ker nima družbe, in napije ter pleše z njim, se mi pa več ne zdi nekaj, kar bi normalna ženska tolerirala pri svojem moškem! Ženska ostane z nami do konca žura, mi zanika da sta kaj imela v obraz in je neokusno pijana, trudila sem se ji izogibati, ker mi je antipatična. Ostala sem (kot vedno) pozitivna, a v sebi razočarana in jezna.. Jezna sem bila in še sem predvsem na njega! ON je tisti, ki postavlja meje.

Tisto noč nisva spala skupaj, sem šla domov spat, in ko se je drug dan streznil, se mi je cel popoldan opravičeval, da pride do mene, da mu je težko.. a stvari so se zgodile, ne gre jih izbrisati. Povem mu, da bodo vedno obstajale ženske, samske ali vezane, ki se bodo metale po njem pred mano ali za mojim hrbtom, a ON je tisti, ki pokaže njim in predvsem meni, kako daleč smejo. Pri meni si noben moški ne upa več kot pogovarjati z mano, ker vejo, da nisem neka neresna frajla. Torej sklepam da njega tako dojemajo ženske, mu povem. On zanika. Nobena oseba mi tudi do danes ni rekla zanj, da bi bil ženskar, je pa res, da se rad zabava zunaj, a zdaj hodiva ven dosti manj kot prej.

Nekako ne razumem, zakaj to počne, ko pa sam ve in mi tudi večkrat pove, da ceni kar ima doma, ker nisem neka neresna ženska, ki partnerja vleče za nos in osvaja druge, ne grem se nezrelih igric da bi ga delala ljubosumnega. Mogoče ker mi ni treba.
On pravi, da me ceni, da si želi z mano ustvarjati, ker ve, da sem poštena in dobra, ker se lahko nasmejiva marsičemu in ker sva si podobna.

Pa vendar – kako se zdi vam to kar mi dela? A jaz pretiravam, ali se on dela norca iz mene? Nisem priplavala po goveji juhci. Dobro vem, da obstajajo partnerji, ki so doma super možje in očetje, so pa sposobni v eni noči prevarati žensko. In ženkam se morda še dolgo ne bo sanjalo.

Zame je prevara od poljuba dalje, se pa mi ne zdi daleč od prevare niti to, kar je počel moj nazadnje – plesal ob tisti ženski čisto zadaj ob njeni zadnjici, jo vrtel, vse to celo noč pred mojimi očmi. Jaz sem medtem bila sredi pogovora z njegovim prijateljem in prijateljico, a oči so uhajale tja. Vmes me je celo gledal, a je bil kar pijan.
Zdi se mi, da ga privlačijo starejše ženske. Vem,d a to tudi gleda včasih v porničih, a on zanika da mu jaz ne bi bila všeč.

Če mi to dela pred mano, kaj je šele sposoben delati za mojim hrbtom. Brez mene ne hodi ven, vedno me povabi zraven, tudi hobije imava iste. Prej sem mu zaupala iti kdaj s kolegom na pijačo, zdaj bi me pošteno zvijalo v želodcu če bi šel ven. Je pa res, da je šel samo na par pijač v bližnji kafič in domov k meni, maksimalno dve uri. Če bi bil celo noč kje mu trenutno žal težko zaupam. A ne želim biti tista ženska, ki partnerju ne zaupa. To ni moj stil, to ni življenje, če se potem skos žreš kaj bo, če bo…

Imam za to razlog, ali sem brez razloga zatežena ženska? Vem, da vsak gleda na to drugače, a vseeno rabim neko drugo in tretje mnenje, saj sem kar sesuta. V eni zvezi sem bila že na eleganten način izigrana in prevarana, v zadnji zvezi pa si je bivši pisal z drugimi in iskal žensko na klic. Oba sta delovala resna sprva, in vsi so ju imeli v javnosti za oh in sploh resna moška za zvezo!

Resnično izbiram normalne moške, ne iščem nekih neresnih, a vedno znova se mi dogaja prevara v različnih oblikah! Boli pa isto močno. Oziroma vsakič bolj… Prej nisem tolerirala in sem odšla kmalu po prevari, zdaj oklevam, ker ne vem ali je dovolj velika stvar da zaradi nje končam zvezo, ki je sicer lepa. Karakterno se do sedaj od vseh z njim najbolj ujemam, ni konflikten, večkrat me ob težavah pomiri ali spravi v smeh.

Ko mojemu v jezi povem, da bom pa jaz njemu isto naredila in navržem kakšno ime znanca (s katerim za razliko od njega nisem sploh nič nikoli imela), pa postane ljubosumen. A meni se tega ne da. Večina mojih prijateljev že poročeni ali imajo tudi že otroke, od njegovih morda eden, ostali vsi neresni. Tudi to mi pove nekaj o njem, a on trdi, da ni tak kot njegovi kolegi, ki so že spali s skoraj vsako v mestu.

Naj odidem iz te zveze? V pavze ne verjamem, tista enotedenska, kateri praviva midva “vzgojna” je bila dovolj, če bova šla znova v to, se bojim, da je to konec.

Zapomni si eno staro modrost: ljudje v pijanem stanju počnejo tisto, kar si želijo početi trezni, pa nimajo jajc za to.
Pametni ljudje raje ne pijejo, če se zavedajo, da se v pijanem stanju ne zmorejo obvladati, neumni se pa prepustijo vzgibom. Včasih je potem samo še vprašanje časa, kdaj bo teh pijanih večerov, vikendov, dni, ur vedno več … Tvoj fant je bad news.

Po dveh letih že toliko drame in neprijetnosti, ter nesigurnosti, ko bi moralo biti vse skupaj še precej sladko. Čeprav po drugi strani pa je 2 leti še vedno precej malo, da nekoga dobro spoznaš v pravi luči in v različnih situacijah.
Težko bi se opredelil ali ti kaj svetoval. Zdi se, da fant pač počne stvari po svoje in ti določene stvari obljubi samo zato, da te pomiri za tisti trenutek, v naslednji priliki pa bo spet naredil enako, četudi te prizadane. To sigurno ni dobra popotnica, dokler te take stvari “vržejo iz tira”. V tem smislu te ne spoštuje. Po drugi strani pa bi lahko rekel, da mogoče on te igrivosti v resnici ne želi in ne nemerava spremeniti, ter po tihem pričakuje, da pri njemu to sprejmeš. Težko je meni soditi, ali bi ti morala njega takega sprejeti ali bi on moral to nehati početi. Ljudje smo si različni in vsakemu partnerju je najlepše, ko ga drugi sprejemajo takega kot je. Po drugi strani, pa bi vsak, ki se spusti v resno razmerje, moral zavedati, da bo potrebno tudi kakšne navade spremeniti ali ovreči. Vsak pač ni “narejen” za resno zvezo, ker bi se moral preveč spremeniti, da bi ustrezal “standardom”. Te spremembe pa ponavadi trajajo predolgo ali pa so preveč “naporne” in nam je lažje posikati drugega partnerja. Čeprav se ponavadi potem isti problem spet pokaže za spornega.

ta se slisi isto kot moj bivsi. res podobne fore je mel. jaz bi ti rekla ne sekiraj se se ti tako kot se on ne,pa bos videla kako bo spremenil odnos. ce ga ne bo mu je pa ali vseeno ali pa taksen pac je. moj bivsi je tud v lokalu kako mojo sodelavko med plesom po riti,enkrat jo je nosil na hrbtu do sanka in se kaj bi se naslo.res je da se je ona ful druzila z nama in najino druzbo,a se tudi meni ni zdelo zabavno takrat.
narazen sva sla sicer zaradi drugih stvari,ampak zna bit da ta tvoj tudi nima vse razpucano v glavi..vsaj ne glede resne zveze.
ce sicer ostalo vse stima in se trudi za zvezo,se ne rabis koncat. bi pa bla na tvojem mestu malo previdna. al ne more skrit da je zenskar,al pa pac tak je,da se rad zajebava v druzbi

Pozdravljena. Ne glede na vsa vaša vprašanja, sem sigurna da pri sebi že poznate odgovor. Iz vašega pisma je mogoče razbrati da je vaš partner neizmerno ne spoštljiv do vas in vaše zveze. Očitno mu je bolj do flirtanja kot do prave ljubezni. Čeprav verjamem, da je težko končati nekaj v kar vi, kot odrasla in resna ženska verjamete, menim, da bo na dolgi rok to za vas le izguba časa. Pri teh letih se človek na žalost več ne spremeni

Vsekakor imaš razlog. Mene je precej zmotilo predvsem to njegovo “pijančevanje” in potem vedno isti scenarij opravičevanja. Mislim ok prvič se ti še res lahko zgodi, drugič in tretjič pa je to že navada oz. iskanje alibija za takšno početje. Kot moški bi rekel, da mu očitno v vajini zvezi nekaj manjka ..ok si poštena, pridna, dobra ampak to so vse racionalni razlogi za kaj bi bil s tabo..vprašanje pa je kako je samo seksualno privačnostjo med vama, erotiko.., kakšen je sex..;) prepričan sem, da moraš prav na tem področju iskat odgovor za tvoj morebitni odhod.

Stran od njega. Ni mu do tebe, ni mu do nikogar, samo do sebe. Nikoli ne bo drugačen in trpela boš z njim… ali se mu moraš podrediti, ali oditi. Ko sem brala tvojo zgodbo sem videla sebe in svojo preteklost.. Podobna zadeva je bil moj bivši mož 😉

Če bi imela pravo intimo, potem tega ne bi bilo. Ker pa izbirate partnerje z očmi, pričakovanji, ja pa tako, kot pišeš. Ženska, moškega ne znaš zadovoljiti. On pa tudi tebe ne. Potem se gresta hitri fukec in on adrenalin išče drugje. Razlog je v tebi, odgovori tudi.

Pozabi ga, pojdi dalje, najdi sebi in svojemu nivoju primernega.
Take scene se bodo le še stopnjevale.

Hvala vsem za odgovore. Seks je vredu, parkrat tedensko, vcasih tudi tak v preseznikih, kar je ponavadi po najinem ponocevanju zunaj. Ne hodiva ven vec kot enkrat mesecno, prej sva vec hodila. Ampak jaz pricakujem, da moj partner, kdorkoli je v danem obdobju (ceprav jasno povem in si zelim dozivljenjskega partnerja), zna piti in tudi malce opit odreagirat pravilno. Ker jaz s tem nimam tezav, pa imam skoraj 40kg manj od njega in se vedno spomnim vsega in tudi privlacnemu tipu (ce bi kaj zelel) znam postaviti mejo.
Njegovi prijatelji in tudi drugi mu pravijo da ima ‘dobro zensko za pogledat in tudi karakterno’. On pravi da ga privlacim ko ga to vprasam, vendar se mi vcasih zdi, da ima rad nekoliko zrelejse (par let do 10 let starejse zenske, vecino bivsih/dve avanturi je imel ravno s takimi). Sama pa se izgledam mlajsa kot sem in se vprasam ce sem to kar si res zeli za vedno.
Trdi da ja, da se zeli z mano porociti, ampak ne bi bil ne prvi ne zadnji, ki MORDA to res zeli, a bi hkrati rad se flirtal ali preskocil nekega dne plot.
Flirt ni problem, ce je v mejah normale. In to ne po letu do dveh, pac pa morda tam po 7 ali vec letih zveze. Vedno mu govorim, da zvezo morata graditi in pozneje ohranjati iskre OBA, ker se tudi zaljubil ni en sam, pac pa oba. Vsaj tako bi naj bilo.
Obcutek imam, da sem mu samo okej. Poznam ga zelo dobro, ves prosti cas sva skupaj, vendar ga glede tega po drugi strani ne morem prebrati. Mogoce mu predstavljam samo obcutek varnosti, zanesljivosti in idealno podobo resne bodoce zene, ne pa tudi zenske, za katero bi se boril in bi po prvi taksni napaki spremenil svoje vedenje. Po drugi strani pa bi tovrstna sprememba lahko pomenila samo potlacitev skritih zelja, ki bi znova privrele enkrat na dan.
Raje vidim, da je pred mano in tudi za mojim hrbtom taksen kot je, a ne vara, pac pa se ustavi pri teh neokusnih flirtanjih.
A to je tako tezko vedeti … Ahhh

Zdaj ti bojo moski rekli da nista mela dobrega sexa. Ker te ni mogo ko si besba nanj v rit pofukat se. Res so eni bolani

Moje mnenje zasluzis si spostovanje od njega. Jaz sem.tipa zapustila takoj ko sem skuzla da na badooju dodaja druge babe isti moment. Pomeni da isce on drugo ne mene. Pri.tem pa najn sex ni mel.vloge. Nobene! Moj.tip se je nespostlivo vedo do mene.

odgovor “res je res..” vprašanje avtorice je bilo ali naj odide? ..Če njen partner takoj, ko je opit začne otipavat druge ženske potem vsekakor v njuni zvezi nekaj ne štima..in to ni bila potuha njemu ampak v razmislek njej ali namereva v taki zvezi vztrajat.. kaj ima sedaj vse to s seksanjem v rit pa veš le ti..;)

Avtorica zdravo,

ne vem če še zadevo bereš, vendar dovoli da ti dam en nasvet, ki je mojemu problemu dejansko konkretno pomagal. Tudi sam sem objavil en svoj problem na forum, seveda anonimno brez imen itd… Ker se situacija v prvih dveh, treh tednih odkar sem objavil ni kaj dosti izboljšala, sem se to pismo, ki sem ga zapisal, partnerki dejansko pokazal. Prebrala je tudi komentarje, čisto vse.. tiste, ki so namenjeni meni, in predvsem tiste, ki so namenjeni njej (zaradi narave situacije je bilo dosti več takšnih).

Iz tvojega pisma je razbrati, da si inteligentna punca, in da je tudi tvoja čustvena inteligenca dosti višja kot je od tvojega partnerja, kar pa pri tej zadevi sploh nima veze. Ljudje smo v večini primerov ne glede na to kakšen karakter imamo, nekako zaverovani v svoje mnenje in svoje občutke, in od njih kaj ne odstopamo, saj nekako mislimo ‘jah, če jaz tako razmišljam, morajo tudi drugi isto’, pa vendar to skoraj nikoli ni res. Kaj s tem mislim? Lahko da ima tvoj partner kompletno drugo predstavo o tem, in se mu ne bi takšne zadeve zdele sporne v kolikor bi jih delala ti. Ko sem prebiral tvoje pismo, se je tudi v meni naredil en ‘klik’, in kljub temu da se nisem znašel v takšni situaciji kot si se ti, sem te začutil in sem zaznal da imaš absolutno v tej situaciji prav ti, in da trpiš izključno ti. Če je to kaj si napisala res, torej glede vajine zveze, vajinega seksa, da si te želi za večno ampak da včasih dvomi v sebe, ti pa praviš da ga imaš zelo rada, morda res probaj narediti to. Morda pa ti bo rešilo zvezo in bo tudi tvojemu partnerju v glavi naredilo ‘klik’. V kolikor mu ne bo, mislim da žal poznaš odgovor kaj narediti.

Da pa ti odgovorim na obnašanje tvojega partnerja in predvsem na tvojo napako, ki jo ponavljaš in ponavljaš. Sam sem star 23, in si že po naturu ne bi samemu sebi dovolil da bi se tako obnašal do svoje punce. Obnašanje tvojega partnerja je kompletno nezrelo in butasto, kriva si pa do velike mere ravno ti. Zakaj? Ker mu zadevo enostavno dovoliš. Moja partnerka bi me ob vseh takšnih zadevah, ki recimo da spremljajo neko normalno monogamno zvezo brez fetišev spokala in poslala vstran. In veš kaj ti bom rekel? Čisto prav bi imela. Nikjer nisem zasledil postavljanja ultimatov in jasnih planov za naprej? Zakaj mu nisi prepovedala alkohola? Zakaj mu ne prepoveš da hodi ven? Pa s tem seveda ne mislim da se obnašaj kot da si njegov pogojni policist, ki ga boš kontrolirala. To je nekakšen test, ki v bistvu pokaže prioritete partnerja. V kolikor pravi, da te ima rad, sploh nebo s tem imel težav, in ob tvoji prošnji ne bo več pogledal pregloboko v kozarec in ne bo zahajal v nočne klube, kjer bo flirtal… Menim, da si za vajino zvezo prešibka in si ravno s tem odpiraš vrata, da se partner obnaša kot se, saj izkorišča tvojo dobroto.

Preden zaključim, mi še odgovori samo na eno zadevo. Praviš da je med plesom pograbil tudi prijateljevo ženo in njo kresnil po riti? V kakšno družbo to zahajata, da se jim to zdi sprejemljivo? Moji prijatelji si nebi drznili položiti roke na telo moje partnerke, prav tako pa jaz ne na telo njihov partnerk. To se meni zdi čisto absurdno, da možu to dovolijo. Menim, da se pričakovanja in občutki ljudi, s katerimi se družiš kompletno razlikujejo od tvoje začrtane poti, ki dvomim da je slaba.

Kakorkoli, dosti sreče.

Abrakadabra! Odličen odgovor zrele osebe. Pa šele 23 jih šteješ!

Mu je do tebe, ja. Vendar mu je več do ohranjanja svojih nezrelih igric, ki vsem kažejo zgolj nespoštljivost do tebe in vajinega odnosa. Koliko časa oz. let si to pripravljena sprejemati in vedno znova odpuščati, pa si znaš samo sama ukazati. Nehalo se ne bo samo od sebe ali ker bi on to nekega dne tako začutil, da je prav. In menim, da veš, da je res čas za nek ultimat, a da se tudi zelo bojiš tega, kar bo pokazal. Sam od sebe in zaradi tvojih solz pa partner odnehal ne bo. Abrakadabra ima prav, naj še on prebere tale forum. Če je, kar pišeš, res, je vse tole tu neprecenljiv odraz v ogledalu za tvojega partnerja. Can he take it like a man?

“IN VINO VERITAS!”, kot so vam že drugi in so že tisočletja pred tem Rimjani in drugi.

Alkohol ne “spremeni” osebnosti, temveč jo zgolj osvobodi zavor. Frontalni korteks ne opravlja svoje vloge in so posledično vsa čustva, čutenja nebrzdana.. lahko tudi v skladu z latinskim izrekom zapišemo: Avtentična.

Znotraj para se vedno nezavedno išče načine, kako izživeti sebe v svoji čim bolj avtentični različici.
Na dobri strani to pomeni, da sta partnerja med seboj odkrita in iskrena.. ni tabu tem, ni prikrivanj, manipulacij.
Na drugi strani, kamor pa sodi večji del prebivalstva (celotna grmada Gausove krivulje) na tisto stran, kjer se išče manipulativne vzorce preko katerih si je mogoče osebno dovoliti več, kot se dovoljuje drugemu.
Alkohol je klasičen izgovor. Klasičen način, da človek postane bolj iskren, ker drugače ne zna.

Seveda pa je ta alkoholna “iskrenost” takšne sorte, da prizadene druge. A ker je izgovor pri roki: to nisem jaz, to je alkohol.. se bo vedenje v tem vzorcu nadaljevalo.
Alkohol lahko vedno zamenjaš z bogom, delom (workoholizem), drogami in celo športom (pretirano ukvarjanje z njim, tako v aktivni, kot pasivni verziji – nenehno sedenje pred zaslonom in “pomembnimi” tekmami).
So pa na voljo veliko bolj sofisticirane metode manipulacij, kjer se navzven ne da določiti substanc ali vzvodov (religija, šport, delo..). Takšni ljudje so veliko, veliko bolj nevarni, ker bodo prevarali praktično vsakogar in preko manipulacij ves čas delovali sebi v prid.

Zasvojence s substancami se da ozdraviti (če to sami želijo in hočejo).. one druge se praviloma ne da. Bi morali imeti lasten interes za to, vendar življenje ne postreže z dovolj katarzičnim trenutkim za njih, da bi si to sploh zaželeli. Svoj vzorec bodo torej ponavljali, dokler jim bo uspevalo.. in če jim ne bo več šlo, ker je partner pač pobegnil (odšel, ločil..), bodo poiskali novo žrtev.

Opraviti imate torej z manj zahtevnim manipulatorjem, ki se še po otroško, tipično za 16 letnika, zgovarja na alkohol. Poti sta dve:
1. se dejansko zave, kaj počne (zaenkrat samo govori, nič ne stori).
2. manipulacijo prenese na višjo raven.

Ves splet besed (ki nagovarja vaše pobožne želje) lahko zvržete in se osredotočite na to, KAJ TA ČLOVEK POČNE?
[img] https://external-content.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Ftse3.mm.bing.net%2Fth%3Fid%3DOIP.dGcyAcBmqIuhJTV-5pVQvwHaDf%26pid%3DApi&f=1%5B/img%5D

Na kratko: Partnerju ni do vas!

Če bi, bi se o tem pogovarjali, debatirali.. in stvari bi se spremenile. V obeh smereh, vi bi malce popustili v svojo, on iz svoje smeri. Kompromis.
Če ne drugega bi bil konsenz: ne bi več pil.

Naj napišem samo to, kar mislim, da že sama dobro veš.

Pravi zate ne bi nikoli dopustil, da bi imela take občutke. Jaz moškega, ki bi plesal okoli drugih žensk ne bi mogla nikoli imeti, saj bi imela vsakič cmok v grlu in vedno bolj jezna bi postajala nanj. Vceplja ti občutke nesigurnosti vase (od tod misel, kako dobro izgledaš, kako te vidijo njegovi prijatelji… z leti to postane samo še globje).
In alkohol in to iskanje pozornosti (potrjevanje, da je še vedno poželenja vreden moški) z leti ne izgine, kvečjemu slabše je lahko.

Drago dekle, ne pristajaj na polovične zadeve, prišel bo nekdo, ki bo pometel z vsemi, za katere si vedela do zdaj. Iz izkušenj:):) In ja, božansko je. Že dve leti, vedno lepše, ko se še bolj do obisti spoznaš… In si tak kot si, rečeš vse prez premisleka, narediš… Res prelepo.

Naj napišem samo to, kar mislim, da že sama dobro veš.

Pravi zate ne bi nikoli dopustil, da bi imela take občutke. Jaz moškega, ki bi plesal okoli drugih žensk ne bi mogla nikoli imeti, saj bi imela vsakič cmok v grlu in vedno bolj jezna bi postajala nanj. Vceplja ti občutke nesigurnosti vase (od tod misel, kako dobro izgledaš, kako te vidijo njegovi prijatelji… z leti to postane samo še globje).
In alkohol in to iskanje pozornosti (potrjevanje, da je še vedno poželenja vreden moški) z leti ne izgine, kvečjemu slabše je lahko.

Drago dekle, ne pristajaj na polovične zadeve, prišel bo nekdo, ki bo pometel z vsemi, za katere si vedela do zdaj. Iz izkušenj:):) In ja, božansko je. Že dve leti, vedno lepše, ko se še bolj do obisti spoznaš… In si tak kot si, rečeš vse prez premisleka, narediš… Res prelepo.

Cel komentar je ena sama graja in slaba volja…zakaj bi potem sploh vztrajala še v vezi? Lahko, da te ljubi, ampak njegova narava je taka, da potrebuje še koga ob sebi-vedno bo nekdo poleg tebe. Bi mogla že takrat iti, ko ti je pustil oditi.

To si izvrstno povedal!
To je zame eden od smislov življenja- tudi če ni v partnerskem odnosu, tudi če je to v prijateljskem ali kakem drugem. Ampak ja točno TO!