Ali je bilo v Jugoslaviji res tako super, kot eni govorijo?
Zakaj, ne morejo/mo imeti ljudje svojih lastnih mišljenj in nostalgilj, brez da bi nas popljuvali razni mladi ljudje ali pa kot ti z imenom-direktor-.Torej če sklepam po imenu, imaš kako funkcijo sedaj in morda že od prej!! Nikjer pač ni navedeno v katerm letu si rojeni, zato sklepam po svoje.
Na tehtnico sem dala, obdobje, ko in če si živel še pod Jugoslavijo, tehtam tudi možnost, da si rojen, takoj po letu 1990, torej kaj?
Sama vem kdaj mi je bilo lepše in imam pravico povedati o tem, brez, da mi kdo reče, če nimam kakšnih boljših argumentov!
Vem kaj je nostalgija, vem kaj je dejansko stanje in vem kaj je resnica. Torej lahko dam na tehtnico vse te zadeve in nikakor ne pljuvam po ljudeh, ki jim je lepše v Sloveniji. Pač jim je lepše tako, me zanima, kako bodo tvoji otroci se spominjali Slovenije-nostalgično, ker itak drugega sistema ne bodo poznali. Kot so prej hodili v tujino ljudje, ki so imeli neko vizijo, hodijo tudi danes, ker za perspektivnega mladega človeka, tu ni prostora in tujina je vedno cenila znanje, pridne roke in dobre ideje. Poznam iz prakse, ko se je mlad človek odločil za tujino, ker mu tu niso dovolili napredovati, ker bi kmalu lahko postal desna roka “direktorju” in so ga izpodrinili taki, ki niso imeli ne znanja, ne šol, še manj pa dve desni roki. Ja imeli so “strice” iz ozadja ki so na položajih. Ta mlad človek je odšel v tujino in je uspel in ne govorim o neki Nemčiji, Švici, Ameriki, govorim o državi, ki je podobna po politiki naši. Ja ta mlad človek je uspel zaradi svojega znanja, doslednega dela, marljivosti in verjemi direktor, ta mladenič o Sloveniji ne bo povedal, da mu je bilo lepo tu, ko pa je moral v tujo državo, da je lahko dosegel in pripomogel k izboljšanju dela, ker tam so sprejeli to, pri nas bi pa bil, oziroma nevaren.
Torej, vsak ima pravico izraziti svoje mnenje in direktor, nikar biti nestrpen do drugih, ki ne mislijo isto kot ti. Žal pa na žalost obstajajo, tudi taki kot si ti in nimam nič proti tebi. Kvečjemu se mi smiliš, ko si tko nestrpen do drugih mislečih.
Nihče ne vidi cene, ki jo je moral plačati slovenski narod v Jugoslaviji!!!! VSI VIDITE SAMO TO, kar ste dobili (imeli), cene pa ne. S takim nakradenim plenom bi morali živeti 200 let brez dela….
1. Slovencem so po vojni odvzeli zemljo (ne samo mrtvim, tudi živim – nacionalizacija), da so lahko gradili. Zemlja je bila torej “zastonj”. Ne, ni bila. Slovenci so plačali s krvjo.
2. 200.000 – čim ljudem so pokradli čisto vse, kar so imeli in jih spravili v več kot 600 množičnih grobišč. Če je imel vsak od njih le poročni prstan, pa vemo, da so imeli veliko več, je to ogromno premoženja. Vsi gradovi so bili po vojni izropani in pokradeni. Res pa je, da so si komunisti v kakšnem naredili svoje zatočišče, zato je bil bolj “zaščiten” (pred izropanjem). Ljudi so v vagonih vračali v Slovenijo. Tu so izvajali najprej krajo, nato pa likvidacijo. Vagone, polne nakradenega premoženja, pa vozili v sefe in banke v tujino!!! Skratka gre se za milijarde nakradenega premoženja ali milijarde vreden plen!! Ta plen ni bil zastonj. Plačali so ga Slovenci, s krvjo.
In zato so imeli “naši” ter prišleki z juga vse zastonj?
NE, nič ni bilo zastonj. Ceno so plačali že Slovenci… in to krvavo ceno (dati so morali svojo zemljo, premoženje in kot da to še ni bilo dovolj, so jih še pobili).
Rek: “Ni zastonj kosila”, še kako drži.
Zadnjima dvema piscema svetujem, da najprej začnejo uporabljati svojo glavo in možgane. če jih sploh še kaj imajo!!!
Ko nek mlečnozobec pravi, da je bilo vse zastonj s tem JASNO pokaže, da NIMA POJMA KAJ govori! Prav nič ni bilo zastonj, tega je danes neprimerno več!
Takrat ni bilo financiranja EU z deležem 80% kot je danes! Takrat je bilo VSE PLAČANO brez nekih tujih vmešavanj! In seadj dobro razmislite, ali nas imajo res tako radi, da to skoraj v celoti plačujejo ali je zadaj kaj drugega???! Bo šlo????
Za vsako ceno hočete, da vaša trditev velja za edino pravilno in resnično, kar pa niti slučajno ni res, še manj dobro za takšne, ki o stvareh nimate pojma. Da ne spet govorim, da stvari ne poznate in je skrajno neolikano, da mlečnozobci vsiljujete vaše trditve, ki ste jih slišali tam, kjer jih ne bi smeli ostalim, ki so vse to preživeli in to poznajo neprimerno bolje od vas! To ne zanikanje vaše pravice do lastnega mišljenja ampak je RESNICA, in z njo se mora vsak pošten človek sprijazniti!
Kako zelo dobro je danes, kar so vam vaši pastirji zabili v betice pa lahko vidite vsak dan na vsakem koraku! Ob razmišljanju o EU sofinanciranju pa še to:
Pa dobro uporabljajte vaše možgane, če jih je še kaj ostalo!
Vsi cicibančki ki tako kokodakate in Slovenijo stalno blatite in pljuvate včasih malo pomislite, da smo takrat bili v povojnem času in s(m)o v kratkem času na na noge postavili svojo s strani okupatorja in njihovih pomagačev porušeno domovino! Vaši pastirčki pa so 1991 leta prevzeli čisto nekaj drugega in jim ni bilo potrebno vlagati kakšnega velikega dela, le s PAMETJO vse skupaj peljati naprej!
Sicer pa preberite kaj si svet misli o tem:
“V Jugoslaviji ni bilo omembe vrednih dolgov. Seveda so bili, toda bili so zanemarljivi. Kredit si sicer dobil, vendar si ga tudi z lahkoto vračal, saj si imel službo za nedoločen čas. Inflacija je opravila svoje, zato je bil obrok, ki si ga moral odplačati, iz meseca v mesec manjši, in ne večji. Skupni jugoslovanski dolg je bil, preračunamo, seveda, tako majhen, da tudi ta ni bil vreden omembe. Vsakdo je dolgoval za en kavč. Ko smo napredovali v neoliberalni monstruozni kapitalizem, se je dolg bliskovito povečal. Danes vsak Slovenec dolguje za en avto. Bistveno več, kot dolgujejo prebivalci republik nekdanje Jugoslavije. Toliko o zgodbi o uspehu; po desni nas prehiteva celo Albanija, ki je bila nekoč sinonim za nerazvitost. Pravijo tudi, da so bili takrat politiki nesposobni in da je Juga morala propasti, kjer je bil njen sistem zanič. Zelo zanimivo. Če so danes tako zelo sposobni in če je sistem tako zelo dober, kako je potem mogoče, da je dolg bistveno večji, število nezaposlenih, zlasti med mladimi, pa leti v nebo? Pravijo še, da bo v prihodnosti vse raslo. Seveda, seveda … Rasli bodo zlasti dolgovi. Že kmalu, ne le v megleni prihodnosti. Že jutri jih bo tako za devetindvajset milijard, potem za trideset, pa štirideset …
V Jugoslaviji je bilo življenje skromno in počasnejše, kot je danes. Slovenija je bila takrat najbolj razvita republika; za vse preostale dele Juge je bila kot nekakšen Zahod, El Dorado. Snažilke so po Bosni dobesedno prosili, če bi prišle v Slovenijo delat. In so jih sem vozili z vlaki. Ni se razmetavalo z denarjem, kot se razmetava danes. Nihče ni govoril o fiktivnem kapitalu, ki ga ne more dohitevati rast realne vrednosti.
Kreditnih in plačilnih kartic nismo poznali. Le zakaj bi jih imeli? Zapravil si toliko, kolikor si imel v denarnici. Kaj tu ni jasno! Vsako dete ve, da ne moreš zapraviti več, kot imaš. In zakaj bi se sploh trudil zapraviti več, kot imaš? Vrednot takrat res ni primanjkovalo.
Kredite si je nekdo izmislil. Banke, seveda. Saj od tega živijo. Bankirji so živo zainteresirani, da imajo ljudje kreditov čez glavo. Od kje pa naj pridejo obresti, če ne od posojil? Državljani se v kapitalizmu preprosto morajo zadolževati.
In se zadolžujejo. Še huje. Ker v Sloveniji politikov, bankirjev in pripadnikov elit nihče resno ne nadzoruje (nadzorujejo jih zgolj fiktivno in na papirju), delajo, kar hočejo. Pravijo, da vsako leto država vrže skozi okno pet milijard evrov. Državljani pa nič. So pa politiki, ekonomisti in drugi strokovnjaki danes bistveno sposobnejši kot v Jugi. Pa tudi sistem je čisto drugačen in zelo dobro deluje. Hvalabogu! Orgija se zato nadaljuje. Dobro si je ogledati sekvenco Volka z Wall Streeta, ko v podjetje prikorakajo prostitutke.
Sekvenco je dobro videti, ker izvrstno ponazarja temeljni princip neoliberalne orgije, ki je profitabilnost. Ali po domače: vse mora rasti. Z dodatkom: za elite. Drugi preprosto niso pomembni. Hrbtna stran orgije je seveda vzrok za sedanjo krizo, ki je pomanjkanje profitabilnosti.
Državni programi, na primer tisti za mlade, krize ne morejo rešiti, ker ne morejo vplivati na tendenčno padanje profitabilnosti. Mladi opozarjajo na to, a jih nihče ne posluša. Ne poslušajo jih zlasti ekonomisti, ki so prav začarani in verjetno iskreno, intimno verjamejo, da bo nekdo pomahal s čarobno paličico in zopet bo vse raslo. Prav neverjetno je, kako je mogoče kompleksne ekonomske in družbene procese skrčiti na eno samo floskulo (potrebujemo gospodarsko rast), potem pa jo v nedogled vrteti.
Seveda nihče razen bankirjev ni zadovoljen s krizo, toda samo zaklinjanje rasti ne bo rešilo ničesar. Doumeti moramo temeljne razloge ali vzroke ponavljajočih se kriz, ki jih je bilo samo v zadnjih nekaj desetletjih pet: 1974-5, 1980-2, 1990-2, 2001 in 2008-9. Taka so dejstva, ki neposredno, empirično dokazujejo nestabilnost kapitalizma in njegove notranje kontradiktornosti. Ekonomisti pa nič.
In vsaka taka kriza pahne v revščino na milijone ljudi, da ne bo kdo mislil, da je kriza kot oblak, ki za trenutek zagrne sonce, potem pa odplava naprej.
Michael Roberts v včerajšnjem postu (30. januar 2014) tako zapiše: ko organska sestava kapitala raste hitreje kot stopnja presežne vrednosti, stopnja profita pada. Marx je povedal, kaj zapisano pomeni.
Pomeni tole. Organska sestava kapitala je razmerje med vrednostjo konstantnega kapitala in vrednostjo variabilnega kapitala ali delovne sile (k/v). Logično je zato tole: večji količnik pomeni bolj kapitalsko intenzivno proizvodnjo, to pa za seboj potegne nižanje stopnje profitov. Brez delavcev in njihovega dela pač ni profitov, saj ti ne padejo z neba in ne priplavajo po reki. Za višanje stopnje profitov so zato dobrodošli cenejši delavci, ki živijo od pesti riža, najbolje pa bi seveda bilo, če bi živeli kar od zraka, ki je zastonj.
Zaradi tekmovalnost med kapitalisti so ti siljeni v zniževanje tistih stroškov, ki jih najlaže zmanjšujejo, to pa so delavci. Strojev kajpak ne moreš odpustiti in elektriko kratko malo moraš plačati, če nočeš, da ti jo odklopijo; delavce pač lahko brcneš na cesto ali pa vzameš cenejše.
V Sloveniji, ki nikakor ni suverena država, neodvisna od svetovnih trgov in gospodarsko, politično in vojaško najmočnejših držav, je položaj še bolj zapleten, ker imamo nesposobne politike. Ti se ne morejo dogovoriti o dobesedno ničemer.
Najprej so pravili, da smo se zadolžili. Jaz nikakor ne. Ne štejte me zraven. Bolj pravilno je reči: so nas zadolžili. Nismo se namreč zadolžili sami. Razlika je pomembna in velika. In kdo bo vračal dolgove? Oni, ki so jih ustvarili? Seveda ne. Vračali jih bomo mi.
Nihče ne ve, kako ustvariti nova delovna mesta. Nihče nima jasnega načrta ali vizije. Kredite, ki jih nenehno jemljejo z veliko žlico, porabljajo neučinkovito. Se politika sploh zaveda svoje odgovornosti? Ni videti. Politika preprosto ne razume, za kaj gre. Hlepi po moči v podjetjih in pokriva bančno luknjo, obuja pa tudi ideološke spore iz preteklosti. Potrebna je pokojninska reforma, vsi pa bi bil radi všečni, zato se je nihče ne loti. Prepirajo se in so brezbrižni. Zaradi njih je država v zadnjih petih letih izgubila deset let razvoja.
Kaj pa državljani? Zdi se, da so tudi ti nesposobni. Nesposobni so za demokracijo. To velja zlasti za študente. Nekoč smo se kot študenti upirali in se hranili v ljudski kuhinji, danes pa se študenti vozijo naokoli z avtomobili in živijo pri mamicah.”
Pozdravljeni,
glede na to da sem za prezivetje sprejela delo v tujini, bi povedala, da je bilo zivljenje v Jugoslaviji boljse. Morda nismo imeli veliko in seveda trgovin in ponudbe je bilo manj, a kvaliteta zivljenja je bila. Ljudje so znali ziveti en z drugim, si pomagati in soziveti…zal je nasa Slovenija izgubila vse od tega… da smo se osamosvojili ni nic narobe, narobe je vse kar se je dogajalo naprej…
Ceno Komunizma plačujemo še danes.Jugoslavija je bila v primerjavi z zahodnimi državami zelo nerazvita.In tudi osebni dohodki so bili v primerjavi zelo nizki.Vso to ceno na komunistični sistem plačujemo in bomo še plačevali zelo dolgo.Zakaj se pa nobeden ne vpraša kaj bi bilo če ne bi bilo komunizma ali ne bi bilo boljše ?
Kaj komunizem naredi iz države oziroma z razvojem lahko sami pomislite na Nemčijo.En narod so razdelili na vzhod in zahod.In poglejte si razliko po 50 letih.Eden in isti narod,še enkrat ponavljam.Zato vas lepo prosim ne poveličevat komunizma in Jugoslavije.
“Kaj komunizem naredi iz države oziroma z razvojem lahko sami pomislite na Nemčijo.En narod so razdelili na vzhod in zahod.In poglejte si razliko po 50 letih.Eden in isti narod,še enkrat ponavljam.Zato vas lepo prosim ne poveličevat komunizma in Jugoslavije. “
Zakaj pa naj bi pomislili na Nemčijo??? A so v Nemčiji še vedno sami komunisti? Zagotovo ne, je pa nekaj hudo narobe v vaših butastih glavah!
Kaj pa današnje morije po svetu? A so tudi za to krivi komunisti??? Izrael, Sirija…???
Glede gospodarskega stanja pa si oglej kakšen dokumentarni film, na primer o tovarni Tomos. Slišal boš, kako so hodili iz cele Evrope v Slovenijo ker smo takrat imeli res tehnologijo “prva liga.”
seveda pa se je vse končalo, ko so se na oblast prigrebli politkomisarji iz Jajca in vse uničili! In danes je enako!
Slovenija je v pravem komunizmu živela v letih 2004 do 2008 in še nekaj zraven! Sicer pa smo se komunizmu uprli že z Informbirojem!
Danes komunizem poveličuje le SDS partija, ker ji je to še zadnja in edina možnost, da se ne znajde na smetišču.
Pozdravljeni, vsi na tem forumu, ki se ves čas dajete, kako je bilo v Jugoslaviji živeti ali pa danes v Sloveniji. Enim je bilo lepše v Jugoslaviji, enim pa v Sloveniji.
Kakor se vzame! Vsak izmed nas je drugače doživljal življenje v Jugi in vsak drugače doživlja Slovenijo.
Meni osebno, ko sem celo otroštvo in mladost preživela v Jugoslaviji, mi je bilo lepo. Kot otrok sem imela, kljub vsemu vse dobrine, ker sem živela in živim blizu meje. Kot mladostnica, ko sem končala SŠ, sem imela stalno službo in vsak mesec sem vedela da bom dobila osebni dohodek. Vedno sem bila delavna, ker sem to vrlino prinesla iz primarne družine……….tudi prišparala sem si nekaj denarja……….
Ko sem se poročila je bilo še lepo, kaj kmalu po rojstvu otroka(po letu in pol) smo se osamosvojili in so nam bile dovoljene sanje……………..sanjali smo da končno bomo boljše živeli in nismo razmišljali, kaj nam bo prinesel “jutrišnji dan”, ker smo upali na najboljše. Morda smo bili celo malce zaslepljeni od vseh besed, ki so jih nam polagali na srce. Torej slišali smo, kar smo želeli in oni so nam govorili, kar smo želeli slišati. In to je čar ali zanka, da nam politiki, ki morda ne vedo kaj pomeni preživeti mesec z 500 Euri, govorijo, da je sedaj boljše in lepše in da smo se rešili recesije in da smo se izvekli sami iz krize brez nekih kreditov……….tak politik me ne mora prepričati, da je temu tako. Jugoslavija naj bi bila kot socialistična država, ki nam je odgovarjala, kar se je dogajalo višje nas ni zanimalo, mi mali delavci smo bili pač zadovoljni. Vsi smo imeli skoraj vse in se dosti nas nihče ni spraševal od kod se jemlje-dajmo si roko na srce in bodimo odkriti vsaj tisti, ki smo živeli v času Juge, da nam če smo bili delavni res ni nič manjkalo. Danes me zanima samo koliko Slovencev ima stalno službo in vsak mesec dobi OD………..malo, a ne!!
Velika brezposelnost in še večji kriminal se dogaja. Veliko samomorov je, ker ljudje ne vidijo iz krize izhod.
Kakorkoli, vsak je živel/živi v svoji domovini in vsakemu je bilo boljše nekdaj ali pa sedaj.
Vem samo to, da so mi podaljšali rok za upokojitev in bom morda delala, dokler bom hodila po naši domovini…………kam bodo moji otroci dali svoje otroke, ko vrtec ne bo delal, če bom koit babica delala in komaj se privlekla domov, bom rabila samo še počitek. Ker pa svoje otroke imam rad, bom še zadnje moči dala, da bom popazila na svoje vnuke.
Moji otroci, so šli v tujino, da so se lahko dokazali. Delavnost, pridnost, skromnost, da so jim dali višji položaj,(tu so bili trn v peti, nekaterim, ki so prišli na položaj, na tak ali onak način in niti osnovnega znanja niso imeli in so se seveda počutili ogroženi). Torej tu te vzamejo v službo če imaš izkušnje, kje si jih boš nabral, če ne delaš.Vse te vrline, kljub mladosti so se jima obrestovalo in končno prvo vprašanje je bilo-veš delati in si se pripravljen učiti novih stvari? Ja, to je prvo kar te vprašajo, pri nas na žalost, moraš imeti ne vem vse kake šole, a najbolj je pomembno da imaš poznanstvo, da si lahko takoj na višjem nivoju. Ne bom rekla, da je tujina dežela “sanj”, kajti tudi tam moraš pokazati, da veš in moraš tudi tam začeti na dnu lestvice ampak z pridnostjo počasi prilezeš na vrh.Zato sem kot mama srečna, da je mojim otrokom uspelo. Kar je meni po odcepitvi, vse padlo v vodo. In sem bila in še sem zelo delavna, toda ni in ni uspelo, delala sem ja, vendar samo za stroške. Torej borba za stroške, kje pa je ostalo-kak mali priboljšek. In ne mi sedaj reči, da je lagodno živeti sedaj!
Torej ja, sem pristaš stare Jugoslavije, vendar cenim vse, tudi tiste, ki prisegajo na boljšo Slovenijo……….moji starši so si z pridnimi rokami zgradili hišo, kupili parcelo za kmetovanje, hodili redno v službo, mama je v začetku bila z nami otroci doma, en OD je bil dovolj, da smo lepo preživeli in nismo bili ne na levo in ne na desno. Bili so samo delavci! Tako, da ne bo pomote!
Moje mnenje je samo naglas razmišljanje in nikakor vsiljevanje mojih misli drugim. Vsak ve sam zase kaj mu je najboljše.
Pa lep pozdrav vsem, ki bodo še pisali na tem forumu in se bodo dajali, kako in kaj in tako ali pač tako.
Debate o bivši YU so podobne tisti, o minuli mladosti. Ko je mladost tu in zdaj, nas moti milijon stvari in komaj čakamo, da odrastemo. Ko pa mladost mine, pa vsi hrepenimo po nje in spominjamo se samo lepih svari. Tisto o stanovanjih, pa tud ne drži v celoti. Gledano nazaj je res, da so se stanovanja dodeljevala, saj smo imeli družbeno lastnino. Pa to tud ni blo kr tako, počez in vsakomur. So bli razpisi, točkovanja, zadnja leta tud sofinanciranja… No in naj povem še nekaj, na vrhu rang liste so bile Romske družine s 3-5,6 otroki…..Podobno kot zdaj pr socialnih stanovanjih. Jaz stanovanja nikoli nisem dobila, ker nisem zbrala dovolj točk (dva otroka, oba z možem univ. izobrazba).No ja, krediti so res bli…a hiš niso vsi gradili. Tisti mlajši, ki ste se rodili tam nekje okrog 80 let….ne veste, da smo Slovenci poslušal Dnevnik v Srbohrvaščini še leta…ne vem natančno, blizu 1965, ne vem sem že pozabila. Potnega lista tud nisi mogu dobit, kar tako….V vojski je moj mož govoril Srbohrvaško……Ogromno denarja iz proračuna je šlo v Zvezni buđet za vojsko, ki je bila čista domena Srbov. Ostali buđet so požle nerazvit pokrajine Kosovo in Metohija, vojvodina, Črna Gora, Makedonija…….Slovenci in Hrvati smo vse to financirali…..No ja, služb je bilo res veliko, brezposelni so bili edino delomrzneži in lopovi, barabe…Korupcija, klientelizem, vse to je tudi bilo, samo ni se tolk poznalo, ker smo vsi imeli bolj ali manj polne piskre. Kar se pa tiče sindikalnega turizma…ja seveda je cvetelo, za tiste nižje sloje…z nižjo plačo, jaz spet nikol nisem prišla zraven. Smo kupili svojo prikolico in s Stenko vsako leto potovali na Hrvaško obalo. Pa še nekaj o zdravstvu. Po hudih zapletih pri prvem porodu, sem plačala 1000DM, da mi je porodničar naredil carski rez, sicer bi me pustil crkavat kot pri prvem porodu. Imela sem hude probleme z zobmi, sama sem si plačala, leta 80, porcelanske prevleke, ker niso bile v osnovni košarici zdravstvenih storitev. Da ne omenjam pomanjkanja kave, pralnega praška, par nepar bri bencinu…in še marsikaj. Pa še nekaj, študentje nismo imeli subvencionirane prehrane, ne bivanja v študentskih domovih, prevoznih stroškov. itd, itd…. Za zaključek preberite uvodne stavke.
Na ta post, bi samo dodala par stvari. Praviš, da debate o bivši Jugi, so podobne o minuli mladosti……jaz načeloma sem imela zelo lepo mladost z izjemo tragične izgube, vendar življenje teče naprej in sem morala naprej-torej če je vse to pisanje za vse nas, leti ta post tudi name, čeprav ga ne jemljem osebno. Bi pa dodala le par stvari. Torej tako: moji starši so bili navadni delavci in so z gotovino vse kupovali, ker kredita jim niso dali, ker niso pač imeli kao pogojev zato. Ti z možem z univ. izobrazbo sta imela možnost kredita, zato ker sta bila in sta visoko izobražena. Moja starša kljub rednim dohodkom in delala sta (vsaj oče) cel dan, ni mogel kar na banko in najeti kredit-mu ga enostavno niso odobrili. Res je živeli/imo blizu meje in sem imela kot sem že opisala, vse dobrote, medtem ko so drugi otroci o tem sanjali. In če sem imela sorodnike čez mejo in da sem bila prva v razredu, ko sem začela nositi jeans in razno razne stvari, ki pri nas jih ni bilo. Jaz temu nisem kriva! Starši kot vsi starši so mi omogočili kar so lahko. Praviš, da stanovanja nista dobila, normalno če so bili na prednosti listi tisti, ki so imeli večjo družino. Temu jaz ne vidim nič narobe. Moji starši niso prosili za stanovanje, mi smo sami gradili in moj oče ni bil zidar ampak se je znašel v teh zadevah in je pol hiše sam naredil. Nobeden mu ne sme ali pa meni očitati, da smo komu kaj vzeli. Ja tudi sama vem, koliko denarja je šlo na jug zaradi nerazvitosti in koliko solidarnih sobot smo morali delati in tudi vem, da je vojska pobrala ogromno denarja. A kljub temu se je živelo, pa čeprav vsi vemo,da je inflacija kar čez noč dvignila cene in stem posledično tudi plačo. Ker le tako se je ohranjal mir(navidezni mir) in je bilo tudi manj kriminala. Če pa je že bil, o tem niso poročali. Ker takrat o tem se ni govorilo in še manj govorilo o politiki. To, da si morala za carski rez plačati, pravim jaz imela si srečo, ker si si’ lahko privoščila in sem vesela zate, da nisi rodila v mukah. Moja mama je bila strežnica-čistilka v porodnišnici in videla in slišala, kako so ženske v mukah rojevale, prosile za carski rez ampak če niso plačale kakor ti, so rodile z muko in velikokrat so bile tudi žrtve. Kaj so bili krivi otroci komaj rojeni, ki so bili zaznamovani za celo življenje, ker so med popadki ostali 10 ali več sekund brez kisika. Ja seveda nihče ni odgovarjal za to, kakor tudi danes ne. Danes če hočeš priti prej na vrsto za kak postopek, moraš spet plačati-ne vidim neke razlike! Praviš, da si mogla si sama kupit prikolico in si sama plačati dopust………Ok, mi smo imeli samo to možnost, da smo menda na Bledu imeli sindikalni dom, kjer smo poleti lahko šli na oddih, ker pa smo imeli morje pod nosom in kmetijo, smo dopustovali na kmetiji, pri moji babici. Jaz v tem ne vidim nič spornega, ker danes če imaš denar, lahko greš na drugi konec sveta, če ga nimaš si doma. In verjemi zelo veliko ljudi je doma sploh zadnja leta, ker še za preživetje nimajo, kaj šele za dopust. No, omenila so porcelanaste zobe, tudi moj oče, moja tašča so morali to sami plačati in so šli k zasebnemu zobozdravniku, ki je dal vsaj neko garancijo, ker nekateri splošni so delali (ne vsi) da te kap. Torej tu zopet ni neke razlike!
Ja, ja študenti se vedno bojujete za to ali ono. Meni moji starši niso mogli omogočit visoke izobrazbe, zato sem končala SŠ in sem po šoli šla delati in kasneje šla študirati, ker sem si študij plačevala sama. Verjemi, da mojim staršem ni bilo lahko, da mi niso mogli to omogočiti. Danes je isto, študentje zahtevajo svoje pravice, kar se tiče dolžnosti, pa si vzamejo vmes pavzo in so doma v breme staršev in najhuje, da nikoli ne končajo nobenega faksa, preveč so zaposleni, kako morajo svoje pravice izkoristiti. Žal je tako!
Moji otroci so faks zaključevali ob delu, ker niso želeli,da bi nam kot staršem dajali dodatne obremenitve in povem, da sem vseeno marsikatero mesečno plačo dala njim in so/bili še danes zelo hvaležni. Moji otroci niti štipendije v SŠ niso dobili, ker sva z možem kao 200tolarjev(zdej ni niti za kavo) presegla ta budžet-ma halo!
Ni bilo rožnato v bivši Jugi, morda smo res živeli utopične sanje. Ampak tudi v Sloveniji ni idila, vsaj za srednji sloj,ki je padel na nižji sloj, zaradi standarda. In na mojih vratih pred mojim imenom nimam noben naziv ampak le ime in priimek in vem, da nisem pri nobenem koritu, ker za to nimam denarja in četudi bi ga imela, ne bi dala, da si kupujem nekaj in sem last nekoga. Torej bodi srečna, si visoko izobražena, imaš gotovo dobro službo, svoje lastno stanovanje, če ne hišo, imaš denar za poletni in zimski oddih. Medtem ko se jaz borim, da lahko pridem skozi mesec in k sreči moram si priznati, da če starši mi ne bi pustili hiše in košček njive, ki jo moram pač deliti, ne bi danes sama prišla do tega. Alipa bi-to ne bom vedela nikoli! In hvala njim, da so zame poskrbeli, tako kot sem jaz poskrbela za svoje otroke, ki mi to hvaležnost vračajo in so dokončali faks in so morali iti v tujino, da so jim priznali znanje in pridnost, kljub mladosti. Tukaj še sto let ne bi prišli do tega, kar so danes v tujini. In verjemi, hudo mi je ko jih lahko vidim na vsake 3-4 mesece, ker za kaj več ni denarja, še manj časa.
In karkoli je, ne krivim nobene politike, ne države. In kot sem rekla, ne objokujem ne svoje mladosti, ne bivše Juge ampak meni osebno kot otroku in mladostnici, je bilo takrat lepše, kar mojim staršem verjetno je bilo hudo, ker so delali in delali. Kakor je bilo mojim otrokom lepo v SLO, ko so bili mlajši, ker niso imeli skrbi, kaj bodo jutri jedli, ker smo itak starši poskrbeli za to. In morda bodo en jutri naši otroci imeli nostalgijo po bivši Sloveniji, ker tako kot gredo stvari, še malo pa bomo prodana dežela, daleč stran od sanjske male Švice.
Se pustim presenetiti in s tem kar sem napisala, ni noben napad nate osebno, pač samo podala sem mnenje, na tvoje besede, ki so na nek način malo krivične, do nas malih Slovencev, ki nismo vsi z univ. izobrazbo, ker smo se šolali za neko delo, čeprav sama sem dokončala višjo šolo, ker sem želela doseči svoj sanjski “job” in mi je uspelo, tako tudi sem omogočila svojim otrokom. Moram napisati, da sem živela tudi lagodno, potem je bil padec in zopet malo vzpona ampak vedno sem se zanesla samo nase in si sama omogočila kar sem lahko. Nisem lastnina nobenemu in nobenemu nisem dolžna ničesar in nobenemu se nimam zakaj opravičevati in nobenega ne sovražim, za vsa dejanja smo si krivi sami. Moje pravilo je bilo vedno tako in to sem prenesla na svoje otroke, ki samo z svojim delom so dokazali, da so vredni vsega spoštovanja, ker ti noben naziv ne bo tega dal.
SONENSHAJN, to ne leti osebno nate, le sem želela ti odgovoriti, na vse tvoje mržnje, ki jih morda gojiš do bivše Juge in nekoč boš to gojila do bivše SLO(če pride do tega) ali pa ti bivša Juga ni dala, kar si pričakovala in si vse to dobila v SLO, ker na začetku, ko smo šli na svoje, če si bil blizu “korita” si morda dosegla kar prej nisi mogla in rečem lahko le-da dam kapo dol, pred teboj, ker si uspela. Sama sem ostala zvesta svojim načelom in verjemi, nič mi ne manjka, čeprav bi lahko imela več ampak dobro je tudi tako. Je vsaj zanimivo zjutraj vstati in se zagnati in biti konkurenca in kadar dobiš kar si si’ zastavil, lahko slaviš in jaz temu rečem-zmaga.
Opravičujem se, če sem dregnila. Vendar sem mogla in sploh ne z slabim namenom. Podala sem odgovore z mojega vidika, zakaj v Jugi nisi mogla imeti to ali ono in zakaj lahko imaš sedaj. Torej v bivši Jugi se je dajal poudarek na socialne primere in so vsaj nekaj dobili. Sedaj v SLO, pa revež ostane revež. Ta ki je bogat, plača vedno manj, je povsod na vrhu in za zaključek ima vse ugodnosti. Iz prakse vem, da najbolj bogati, plačajo manj davka in imajo olajšave. Medtem ko se udriha po ta revnem sloju, ker bo itak plačal, ker le-ta nima denarja za odvetnika, da bi tožil, če ve da se mu je zgodila krivica……………..no to je že druga zgodba, za drugi naslov in post.
Res je belčkom zmanjkalo čisto vse da morajo stalno odpirat neke stare in brezvezne in le za njih smiselne teme. Dejstvo je, da se je včasih ob vsakem večjem prazniku dogajalo nekaj pozitivnega, nekaj, kar je kazalo na boljše, odpirale so se nove tovarne, nove ceste… Seveda dokler niso prišli na oblast nesposobni in skorumpirani tepci.
In danes ko nam državo vodi cerkev in njene marionete nismo sposobni niti očistiti tisti cm snega ki pade po cestišču. Toliko o opranoglavcih, kako se danes dela, včasih pa se je le lenarilo!!!!
Bilo je čisto v redu, če si bil mlad, zdrav.
Mislim pa da vse pove to, koliko ljudi je takrat emigriralo v tujino, veliko več kot danes.
Tako, da bi rekla, da smo se razvadili, hočemo vedno več in več, primerjamo se z Avstrijo, Švedsko, Nemčijo in nismo zadovoljni. V YU časih bi bile te primerjave absurdna norost, ker so bili razkoraki preveliki in nihče ni niti pomislil, da bi rekel, da pričakuje avstrijske, nemške plače, življenjske pogoje.
Danes so te razlike precej manjše.