Ali ima kdo svojca na demenci v Pegazovem domu?
Lepo pozdravljeni!
Sodobni oddelki v domovih za starejše so zelo drugačni, kot se jih morda nekoliko stereotipno predstavljamo, da so ti ljudje le zaprti kot v nekakšni ječi. Novi domovi za starejše, ki imajo posebne oddelke za dementne osebe, morajo te oddekle prirediti tako, da je na teh oddelkih največ od 8 do 12 oseb. Vsa vrata sob se odpirajo v skupen hodnik, kjer mora biti dovolj svetlo. Ponekod imajo tudi izhod na vrt, ki je seveda nekako ločen, da ne bi mogle te osebe zatavati neznano, hkrati pa so lahko naravi. Seveda pa so ti oddelki zaprti na tak način, da jih ne morejo odpreti samo s kljuko. So različni sistemi, kako se odpirajo vrata, kar je različno od domov.
Na teh oddelkih je zaposlenega več kadra, imajo posebne aktivnosti, kjer dementne osebe vključijo kolikor seveda zmorejo. Na te oddelke se vključi dementne osebe, ki zaradi bolezni ne morejo več same presojati, kje so, kam gredo in so pokretni. V primeru da bi bili na navadnih oddelkih, bi lahko ušli, se poškodovali… Če pa ima oseba poleg demence še druge bolezni zaradi katerih je nepokretna in samo leži ter ni nevarnosti, da bi lahko odšla neznano kam, pa jih nameščajo na negovalne oddlke, kjer so nameščeni nepokretni starostniki in je večje številko negovalcev, ki skrbi zanje. Tam pa je večji poudarek na negi.
Demenca je bolezen, ki zelo različno poteka, za večino pa je značilno počasna izguba spomina in s tem vsega kar se je naučil. Predvsem pa tega, kar se mu dogaja v bližnji preteklosti. Mnogi ohranjajo spomin na otroštvo, drugi izgubijo tudi ta del spomina. Nekateri postanejo bolj agresivni, spet drugi zelo umirjeni, pasivni, vodljivi. Težko pa je napovedati, kako bo potekala bolezen pri vsakem posamezniku. Čeprav se nam pogosto zdi, da nič ne razumejo, vseeno čutijo človekovo bližino, lep odnos, pozornost… Zato je prav, da kjub njihovi neodzivnosti, ne obupamo z obiski.
Helena Zevnik Rozman