Ali bo otrok prikrajšan, travmatiziran, ker ga zaradi moje invalidnosti ne morem voziti na smučanje, na treninge, in ker tudi sam ne morem smučati, ga ne morem naučiti smučati? Povsod okoli sebe slišim, da bo prikrajšan, travmatiziran, da mi bo zameril. Kaj je res? Ali mi lahko predlagate kakšne alternative, da otrok ne bo prikrajšan in da ne zahteva vožnje, sposobnosti, ki jih nimam, prekršiti omejitve, ki jih imam zaradi zdravstvenega stanja (npr. ne morem teči, ne smem pasti)?
Tudi žena ima številne zdravstvene omejitve.

Čas preživljava z otrokom, kar pa pomeni, da ja otrok takrat DOMA. Otrok nima naslednji dan v šoli se s čim pohvaliti, v spisih piše le o okolici naše hiše, vasi.