Dobro jutro
Z nekom moram deliti moje veselje. No, in izbrala sem vas. Spala sem, spala sem, spala sem…., poštirih mesecih vstajanj tudi po osemkrat, sem nocoj dojila samo enkrat, enkrat pa sem Mihca samo dvignila, da je lažje zadihal (poln nosek). Tako spočita nisem bila že eno leto (saj veste nosečnost z večno zaspanostjo). UPAM; DA BO TRAJAAAAAALO.
Skratka, zgodba je takšna. 31. decembra ob 00, sem se odločila, da bo moralo biti ponoči drugače (30. so minili krči). Od takrat sem ga hranila”le” na tri ure, zbujanje vmes pa sem potolažila samo s kratkim crtljanjem v naročju (seveda nisem čakala, da bi se popolnoma prebudil). nekaj dni je tiho,vendar odločno in nezadovoljno z glavo butal ob mojo ramo in zahteval hrano, potem pa se je v treh dneh odvadil in se zbujal vedno redkeje.
Prepričana sem, da je začutil mojo trdno odločenost. Pri meni sploh vse deluje tako. Najprej dooooolgo časa potrpim in prigovarjam, prosim in prepričujem, ko imam pa vsega dovolj, se trdno odločim in to tudi oznanim. Takrat ne popustim niti malo. To mi je do sedaj uspevalo tudi pri mojem najstniku.
Pred kakšnim letom, ko sem imela še čas spremljati Oprah, je nekdo rekel: Ko se starši odločijo, bodo otroci sledili. Tako sem šele ugotovila kaj počnem.

Vem, da me pri obeh otrocih čaka še marsikaj, toda danes sem spočita.
Lep dan vam želim Simona

Odlično, Simona!
Ko je naš Aljaž pri 2 letih prvič prespal celo noč, sem ga zjutraj tipala, če je sploh še živ.
Upam, da nam boš kdaj napisala kakšno izkušnjo z najstnikom.
Najlepše te pozdravljam!
Nina

simona, ti verjamem da se ti vse smeji…čeprav nas naša mala Maruša že od rojstva razvaja in lahko rečem da prespimo celo noč, razen ko revico muči polna luna, sem zadnjič izkusila, kaj pomeni bedeti (pa še to samo eno noč)…drugi dan sem že samo po eni prebedeti noči bila kot da me je povozil tramvaj :)) ampak zamašen nosek ne izbira ne dneva ne noči…smo pa ga hitro pozdravili, z nasveti vas, punc…simona, držim pesti in sem vesela zate

Bravo, Simona in bravo, Mihec :))

Še veliko velikoooo prespanih noči vam želim…

Pozdravček,
A.

Nina
Moj Denis (17) je bil krasen dojenček, takšen kot je moj Mihec in vsi vaši dojenčki. Ko sem ga rodila, sem bila stara 18 let. Bila sem odvisna sama od sebe, ker so moji starši hoteli, da nosim posledice svojega dejanja, sama. Imela sem ga neznansko rada in skupaj sva bila “kot rit in srajca”. Skupaj sva preživela tudi marsikaj težkega (tudi doštudirala), vendar naju je to povezalo za vedno. Vzgojila sem ga v krasnega fanta.
Vendar pa sem zadnje čase strašno slabe volje. Ponorel je za bratcem, pa tudi lenoba ga grabi, tako, da me skrbi, da tretji letnik gimn. ne bo šel OK.

Mihec bo imel drugačne pogoje, upam pa, da bo prav tako zrasel v fanta kot je moj Denis

Lep pozdrav Simona

Kapo dol, Simona.
Za nobeno najstnico vzgoja otroka ne more biti prav lahka. Ti pa si se je očitno lotila s pravo zavzetostjo in veseli me, da lahko žanješ rezultate …

Jaz pa na gimnaziji poučujem takšne najstnike in se mi zdijo (včasih) še pravi otroci … Je bilo pa zelo zanimivo, kako so spremljali mojo nosečnost … Kljub temu da me moje radoživo dete v celoti zaposluje, jih pogrešam …, najstnike.

Mimogrede, Simona, kdaj pa si rodila Mihca? Mislim, da sva precej blizu, tudi sicer se nama pokrivajo dogajanja … Tudi pri naši deklici so krči prenehali tik pred novim letom, čeprav ne čez noč. Sva pa ravno včeraj znova imeli dolgo uspavanje in nemirno noč, pa tudi dopoldne jo je nekaj ščipalo … Upam, da se ne vračajo in da se nisem prezgodaj pohvalila …
Zdaj mala spi, najbrž samo za kake pol ure …

Lep pozdrav,
Julija

Julija
Očitno sva si v marsičem zelo blizu. Tudi jaz poučujem, Mihi je bil 9.1 star štiri mesece, pa še ščipa ga tako kot tvojo punči. Ne vem kaj je to. Že tri dni imava težave pri večernem dojenju. Vseeno pa se ne da primerjati s prejšnjim stanjem. Na “četrti rojstni dan” sem mu poskusila dati nekaj jabolčnega soka in bil je neverjetno navdušen tako, da počasi (on bi bil za hitro ) nadaljujeva. Morda je to in bova vseeno morala še počakati.
Ali je to tvoj prvi otrok?
Simona