AD – stiska v glavi – zmedenost!
Pozdravljeni,
pred kasksnim mesecom sem dobil od psihijatrinje AD Escitalopram in za ponoci pred spanjem Quetapin. Zaradi simptomov in zablod, se tezko sprostim in nisem zbran. Samo sem zaskrbljen.
Zanima me ce so te tablete varne in ce ti res dolgorocno pomagajo pri premagovanju vsakdanjih ovir in pri koncetraciji?! Naj omemnim, da imam sluzbo, se gibam(tek in tudi fitnes) a v glavi neprestani pritisk (kot da nekaj potiskam) nejasne misli itd…
s pozdravi
Pozdravljeni,
escitalopram je med najvarnejšimi antidepresivi, ki so že itak varna zdravila, sicer jih ne bi predpisovali. Imajo tudi možne stranske učinke, lahko preberete katere v navodilih. Escitalopram je zdravilo ki izboljša simptome depresije in zmanjša anksioznost. Na tak način neposredno lahko vpliva na boljšo koncentracijo. Tudi premagovanje vsakdanjih ovir, bi moralo biti olajšano, če imate več energije in ste manj tesnoben. Vendar se morate zavedati, da je to samo bergla ki vam lahko omili simptome, ne more pa odpraviti vzroke za vaše težave. Zakaj ste zaskrbljen? Ali imate občutek, da boste kos vsakdanjim izzivom, in če ne, zakaj ne? To so pomembna vprašanja, za začetek.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
hvala vam za odgovor! Kot receno sem jih dobil in se zavedam tega, da vzrokov ne odpravlja!
Zakaj sem zaskrbljen? Vcasih zaradi neracionalnih zadev, da se mi bo nekaj hudega zgodila itd. Tudi obsesivne misli so prisotne! Travmaticni dogodek iz otrostva, ki mi je zal pustlo posledice.
Hodim tudi na psihoterapijo TA in Gestalt in smo se tudi pogovarjali o jemanju AD, seveda je odvisno pd mene oz. odlocitev z moje strani ce jih bom jemal ali ne. Kar je tudi spet z odlocitvjo pri meni problem.
Naj omenim se to, da ko sem dobil tablete sem prav obsedeno bral razlicne forume na spletu in ze to me plasi!
Pozdravljeni,
brez pregleda, vam težko svetujem, ali bi bilo dobro jemati zdravila, ali ne. Včasih se za to odločamo tekom procesa psihoterapije, ko postane očitno, ali boste zmožen v procesu sodelovati brez zdravil ali ne. Če simptomi pomembno ovirajo vaše vsakodnevno funkcioniranje, bi vam jaz svetovala, da zdravila jemljete, saj bo tako tudi psihoterapija bolj učinkovita.
Srečno in lep pozdrav,
Spoštovana,
hvala za nasvet! Kot rečeno! Odlasam in ce mi ne bo v naslednjih dneh boljse jih bom zacel jemati. Saj zaradi teh simptomov nisem funkcionalen v vsakdanjih dejavnostih: druzenja s prijatelji, nimam volje da bi nekaj dosegel! Čeprav sem ze kar nekaj dosegel. A spomini so prisotni, ker se prej niti nisem zavedal da je lahko vzrok potlacevanje spominov. Kar povzroca stisko itd… Nisem zbran in tezko sem tukaj in sedaj! V glavnem ko padem – vstanem in vedno znova dokler ne stojim stabilno.
S pozdravi
Želim vam uspeh na vaši poti. Javite nam kako vam gre.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
hvala vam za spodbudne besede. Kot receno se ze “kronično” pocutim zaskrbljeno glede svojega zdravja- ce prav sem ze bil nestetokrat pri zdravniku in ni nobenih posebnih izstopanj. Le dosti kadim in si veckrat sam postavljam diagnoze, kar me se bolj pahne v negotovost in racionaliziram stvari. Tudi moja samopodoba je na dnu. Saj se zaradi stevilnih tudi travmaticnih izkusenj iz otrostva pocutim ponizanega, manj vrednega in prisotne zablode o sebi in svetu ter kot receno vedno zaskrbljen s vprasanjem kaj pa ce?! Sumljive misli – da ta ali ona – oni tudi v mnozini slabo mislijo o meni in me ostevajo ter me samo kritizirajo kako sem ali bogi ali pa da nisem priden itd… nekako vem da to ni moj problem kaj si drugi misiijo in vednö sem iskal neke “zdravstvene” potrditve da sem ok! In se nisem mogel zadovoljiti z odgovori. Saj sem zaradi zablod in “osamljenosti” kot otrok ustvaril zascitni svoj svet kjer sem si sam ustvaril podobe itd…
Sedaj kot receno vsakodnevno trpim. Zbujam se ponoci, tezko zaspim, cel prestrasen in zmeden in nimam tistega obcutka varnosti in zadovoljstva, za katerim ze leta in leta hrepenim. Da se zjutraj brez skrbi zbudim in brez tega pricakovanega straha, zmedenosti in izguba volje. Vem da ne sledim svojim zeljam a nekatera so nedosegljiva in veckrat bi se pogreznil v tla in da me ne bilo.
Z jemanjem antidepresivov odlasam. Saj sem jih hotel zaceti jemati v tem tednu. A sem se mocno sprehladil se zraven in se delam do 10 ur dnevno kar se tezko odpocijem in se ne naspim kot bi rad.
Bi jih pa rad zacel jemati, saj nvm ce bom vse skupaj zdrzal. Saj kot receno – sem v sluzbi, delam se zraven stvari (honorarno). Se tudi gibam – tecem koliko zmorem ( ta teden nic, ker sem na caju in aspirinu) hodim kot receno na psihoterapijo TA in Gestalt a zdi se mi da samo odlasam.
Vem malce sem se razpisal ker vam tako lahko obrazlozim svoje stanje, vedenje in čustvovanje!
Antidepresivi pomagajo pri razciscevanju travm? Kako dolgo res rabijo da zacnejo ucinkovati? Ali pomagajo tudi k boljsemu kognitivnemu misljenju?
S pozdravi
Pozdravljeni,
vrtite se v začaranem krogu. Antidepresivi, seveda, ne morejo odpraviti niti “raščiščevati” travme, lahko pa zmanjšajo anskioznost, povišajo energetsko raven in omogočijo boljše funkcioniranje, tudi na kognitivnem nivoju. Kar potem poveča verjetnost uspešne psihoterapije. Raziskave so pokazale, da se najboljši učinki dosegajo z hkratnim jemanjem antidepresivov in obiskovanjem psihoterapije, sta pa obe metodi posebej učinkoviti. Ne razumem točno zakaj odlajšate, kaj pričakujete da se bo zgodilo?
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
to je tema za pogovor z vašim terapevtom.
Lep pozdrav,