abrazija ali porod?
Pozdavljene.
Žal tudi jaz odpiram žalostno temo, pa kljub temu upam na vse dobro.
Zaradi pogostih krvavitev v nosečnosti (zdaj 11 -12 teden) imam zelo malo upanja za srečen konec. Do sedaj je bilo po vsaki krvavitvi in eni zelo močni vse ok, vendar strah ostaja (danes ponovno rjavkast izcedek, svetel, pa vendar…)
Kako izgleda abrazija sem se že nekoliko poučila, zanime pa me kako tehnično izgleda in poteka porod, če pride do odmrtja ploda tako pozno, da abrazija ni več možna. Kdaj pa abrazija ni več možna?
Vem, da je nabrž mučno opisovat take stvari, pa vendar marsikomu lahko pogovor pomaga.
Strah me je in tale neprestana živčna vojna…
hvala vsem, ki se boste oglasile.
tinkatinka3 pozdravljena,
nimam izkušenj s tem, samo kot vem je zadnji čas za abrazijo nekje 3 mesece in pol, se pravi 14tednov.
Če plod odmre in abrazija ni več možna pa misim, da ti dajo umetne popadke po katerih rodiš tako kot da bi rojeval zdravega otročka.
V primeru da je plod živ in da je s plodim kaj narobe oz. da se mora proces nosečnosti prekiniti, pa mislim da z neko enekcijo, gredo rečeno, ubijejo otroka in potem ga rodiš.
oboje je grozno in sočustvujem s vsemi, ki ste kaj takega morale prestati.
Tinkatinka3 ti pa samo optimistično naprej, saj ni vse tako črno, dokler bije srečke je še vse ok!
srečno!
Ko sem bila noseča in sem drugi in tretji mesec rahlo krvavela, sem si samo želela, če se mora že zgoditi, naj se zdaj, do 12.tedna. In se ni. Bila sem presrečna. Uspelo nam je. Mimo smo. Trije bomo.
V 17. tednu mi je odtekla plodovnica. Otrok ni imel nobene možnosti preživetja. Potrebno je bilo sprožiti umetni splav.
Sprašuješ ali boli, kako je? Strah je hujši od bolečine. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, vem, da boli, bolelo je takrat, vendar je hujša čustvena bolečina. Ne vem kako, vendar meni sploh ni bilo mar zame, kaj se dogaja, ko se je sprožil splav. Kot bi padla v trans. Nisem niti prosila za protibolečinske tablete. Ni mi padlo na pamet, mož, ki je bil zraven, je šel prosit zanje, ker ni več zdržal, da gleda, kako trpim (tako je videl on). Njemu je bilo hujše kot meni, na nek način. Če se zgodi splav ali če ga je potrebno sprožiti, imamo ženske sposobnost, da to zdržimo. Fizično to ni tako hudo. Hudo je čustveno. Sama sem se fizično že popolnoma opomogla, (po 2-eh mesecih) kot da se ni nič zgodilo, lahko bi pozabila vso fizično bolečino, ni pomembna, čustveno sem še vedno na dnu, še vedno tako boli izguba. te ne bom nikoili pozabila.
Tehnično (pri meni):
umetni popadki v žilo (vsaj kolikor vem, da je bilo to) (niso prijeli)- popoldan
vaginalne tablete – dopoldan
umetni popadki v mišico – popoldan
splav- pozno zvečer
Želim, da bo vse v redu in da je skrb odveč. Ne boj se.
Tinka,
Nisem te želela strašiti. Pudariti sem hotela, da krvavitev pri meni ni bila razlog za splav. Spravljala me je v paniko, vendar bi bilo verjetno vse v redu, če bi samo občasno krvavela. Mnogo žensk krvavi, pa se vse dobro izteče. Z odgovorom te želim pomiriti in ne pripraviti na kaj takega.
Ves čas nosečnosti me je bilo splava strah, sploh če bi bil po 12. tem tednu. Nisem vedela, koga naj vprašam, vse kar sem slišala so bila namigovanja, da je to grozno. In sem ustvarila strašno sliko, kako zgleda. Potem se je na žalost prav to zgodilo. Ko mi je sestra rekla, naj bom močna, sem se še bolj ustrašila. Namesto, da bi se pomirila, je bilo še huje. Strah me je bilo, ker nisem vedela, kaj me čaka. Zame je bila negotovost najhujša, spraševala sem se, kaj mi prikrivajo, da so vse informacije tako skope.
Tehnično prezgodnji porod ali pozni splav izgleda prav tako kot porod, le da je otrok manjši. Dlje časa pa lahko traja sama priprava, saj telo še ni pripravljeno. Ta je bila vsaj pri meni neboleča. Fizično je postopek splava boleč, vendar ni tako nevzdržno. Niti slučajno ni bilo tako hudo, kot sem si sama naslikala, da bo. Na koncu so še ščistili maternico, to je bilo pod narkozo.
Ne misli na to in ne obremenjuj se s tem. V domišljiji je vse hujše, kot je potem v resnici (če se sploh zgodi).
Želim, da bi bila to le ena izmed informacij, ki bi bila zate popolnoma nekoristna in da boš srečno in s čim manj zapleti donosila otročička.
Ne bodi tako črnogleda. Vem da je hudo vendar sem sama krvavela od 10-20 t nosečnosti, pa se je vseeno izšlo. danes imam mesec dni staro deklico. Čimveč počivaj, drugega ni v tvoji moči. Sicer vem kako izgleda strah, saj sem doživela 2 ss in eno mrtvorojeno deklico v 33t. Drugače pa mislim da do 20t delajo splav pod narkozo, po 20 t pa moraš roditi z umetnimi popadki.
Upam da se ti dobro izteče!
Hvala vsem za odgovore. malo ste me pomirile. Pač človek se mora soočit s tem kar mu pač pride na pot… Zdaj sem v 14 tednu, nekako se držimo. Izcedki so.. takšni in drugačni, še diplomirala bom iz njih. 😉
Osebno mislim, da sem čustveno toliko pripravljena – tudi z vašo pomočjo, da bi zdržala marsikaj. Fizično pa me je malo strah bolečine, ker sem panik in vsako stvar zeloo čutim. Najbrž pa je res, da si kot v nekem transu in najbrž res prestaneš vse skupaj dokaj dobro.
Kar se psihe tiče, pa mislim, da nam družba zelo otežuje take in podobne situacije… Vsi te pomilujejo, vsi te gledajo, vsem se smiliš… saj takšne reakcije so logične, ker so to res stvari, ki se ne dogajajo vsak dan in vsakomur.
Definitivno pa človeka izkušnja nosečnosti spremeni in okrepi, pa naj bo dobra ali slaba. Zato sem vesela, da sem noseča, saj sem se pred tem obremenjevala s stvarmi, za katere sedaj vidim, da so čisto nepomembne. 🙂
Čudovite ste punce in hvala za vse odgovore.
Mogoče katera ve, če še delajo cerklažo? (spet ta moj karakter, samo informativno me zanima, ne morem iz svoje kože).
tinkatinka nikar ne razmišljaj tako črno. Mogoče namesto, da iščeš informacije o abraziji poišči vse informacije o uspehih. Ne boš verjela koliko nosečnic krvavi in vseeno donosi otroka. Gor se jih je že kar nekaj javilo. Mednje spadam tudi jaz. Krvavitve do 20 tedna in še kasneje kup težav. Pa sem rodila zdravega fantiča.
Cerklaža se pa dela v primeru, da ti popušča maternični vrat oz. obstaja nek utemeljen sum, da bo do tega prišlo. Za druge primere cerklaža ni rešitev in lahko prej škodi kot koristi.
Zapri ta forum in preusmeri misli. Me bomo pa držale pesti za vas 🙂
Zdravo TR. Hvala za upoštevanje in spremembo slike v zgornjem tekstu. Mi veliko pomeni, da se zavedaš ,da nam žal-ujočim staršem v teh težkih trenutkih, tovrstna predhodna slika deluje ne-spoštljivo. Slika je bila lepa, samo ob tej izgubi je meni delovala nespoštljivo, kar verjetno nikoli ni bil tvoj namen.V tem obdobju smo zelo občutljivi, mogoče preveč. Še enkrat hvala za razumevanje.
Pozdravljeni imamam par vprašanj in bi vas prosila za vaše mnenje.Ali se ne strinjate da bi si pred splavo mvska ženska morala na internetu pogledati s.c. v 12 tednu in splav z inekcijo ,ki ga,otroka kemikalija dobesedno skuri in nekaj jih je celo preživeloo.Ko sem jaz to gledala po splavu dvojčkov namernem, prisiljenem in to po dveh spontanih splavih pred tretjim mesecem.Bila sem v 12 tednu in videla zdrava dvojčka brcati vsak v svoji vrečki in sesala sta palček.a ker sem psihotik ,paranoidni shizofrenik ,ne bi zmogla skrbet niti za enega kaaj šele za dva.je etično in prav ,da me je v to prisilila stroka,jaz polna nosečniških hormonov pa čisto labilna?V glavnem v video posnetkih ,ki jih omenjam splav v 12 tednu nosečnosti spremljan ultrazvok,v katerem se očitno vidi ,da se dete ,ki ima takrat že svoje prstne odtise ,zasnovane očitno zaveda ,da se dogaja nekaj hudega saj ti najprej predrejo maternico,da izteče voda,dete se na posnetku skrije v najtemnejši kot maternice,odpira usa kot ,da kliče na pomoč a verjetno le lovi sapo ali hoče zajokati,še naprej se bori in tudi doktor,dete odriva še naprej z nožicami mrzlo jekleno napravo,ki je vdrlo v njegov miren dom,upira se do konca ,koga doktor raztraga na kose in mu z napravo za trtje glavic stre glavi in ga po delih zmeče med dele drugih otrok.Če bi videla posneke prej me živ bog ne bi prepričal v splav sploh dvojne sreče, dvojnege blagoslova.V glaven ,ko si je pacientka na kateri so opravili poseg-UMOR,ogledala posnetek je v solzah zapustila ambulanto in nikoli več ni spregovorila o tem ,doktor ,ki je izvedel poseg in jih(splavov)do takrat izvedel že 23,po ogledu pa ni opravil nobenega večV splav sem bila prisiljena v 12 tednu ali ima takrat starš že pravico ,da otroka pokoplje,saj jaz močno žalujem in si ne morem odpustiti ,mogoče bi primerno slovo takrat vse spremenilo ? v glavnem sem čez leto spet zanosila in kmalu splavila. po splavu sva samo enkrat spala skupaj in zanosila in nosečnost v peto s šestim otrokom je uspela.zdaj sem mama 7mesecev in pol strega sina ,ki se je rodil skoraj dva meseca prezgodaj je zdrav in že sam sedi in poje cel frutek in že govori po tri zloge atatat,mamama pa ne-ne.že vnaprej hvala za odgovor 1. o tem ali seznaniti pacientke s temi informacijami in kdaj starš lahko pokoplje splavljenega otroka ker zame je otrok od takrat ,ko starš ve ,da prihaja(nosečnost) a mislim,da ne pred drugim mesecem.