Pelinolistna ambrozija, eden od najbolj invazivnih plevelov, na katerega je alergičnih vedno več ljudi, zavzema vedno več ne prav dobro vzdrževanih površin in to postaja problem vseh nas in pravzaprav bi lahko vsak od nas vsaj malo ukrepal. Posredujem članek, ki govori o njej.

Škodljive rastline iz rodu Ambrosia

Tokrat pogled na pelinolistno ambrozijo (žvrklo) in druge vrste ambrozije z drugačne strani. Kako jih spoznati ? Slikovni material najdemo na spletnem naslovu: http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp
Pelinolistna ambrozija( artemisifolia) se pojavlja ob drugih državah v Evropi v vse večji razširjenosti tudi pri nas. Kot inhalacijski alergen je to ena od najpomembnejših vrst. Ob njej se že pojavljajo druge vrste ambrozije v manjšem obsegu kot: A. trifida, A.coronopifolia, A.maritima, A. tenuifolia.
Prepričana sem, da ne le tistim, ki so na podlagi dopolnitve zakona objavljenega v Uradnem listu RS: št. 36/2010 dolžni zatirati ambrozijo in druge invazivne tujerodne vrste, temveč tudi nam kot državljanom ni vseeno, kako zelo se ambrozije širijo. Skupaj z možem , ki na vso srečo ni tako zelo alergičen, kot jaz, že nekaj let fotografirava nahajališča in posredujeva fotografije pristojnim službam ter jih opozarjava na nujno ukrepanje. Vse prebivalce bodo te agresivne vrste oškodovale, izčrpavale zdravstveno blagajno, ogrožale naše zdravje, ter zavzemale čedalje večji prostor kmetijskih površin, ki nam jih že danes primanjkuje.
Najbolj alergena in tudi pri nas razširjena je pelinolistna ambrozija , ki ima do sedaj ugotovljene križne reakcije z alergeni: breze, česna, paprike, peteršilja, artičoke, dinje, kumaric, redkve, soje, koriandra, kumine, koromača, regrata.
Kako jo zatiramo?
!. Ročno s puljenjem in sežiganjem v kolikor že semeni.
2. Z redno košnjo ali mulčenjem, predvsem ob železnicah, cestah, njivah skratka na neobdelanih in ne negovanih površinah.
3. zatiranje s herbicidi.
Pelinolistna ambrozija je zelo prilagodljiva rastlina. Ob neugodnih rastnih razmerah, prezgodnji odstranitvi zelenega dela ali drugih nepravilnih ukrepih se zlahka obraste, hitro tvori cvetove in sprošča cvetni prah. To je bilo opaziti letos, ko je po dolgi suši po prvem dežju prav tako reagirala, kot sem to zasledila v opisu v brošuri ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2010.
V omenjeni brošuri tudi navajajo, da lahko državljani prijavljamo rastišča ambrozije, kjer imetniki niso ukrepali, fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano.
Glavni urad je v Parmovi 33 T: 01 434 57 00
Enota Ljubljana, T: 01 420 45 14,
Enota Kranj-Brnik, T: 04 201 86 30,
Enota Nova Gorica, T: 05 335 11 25
Izpostava Sežana, T: 05 730 46 23
Enota Koper, T: 05 669 39 40
Enota Novo Mesto- Obrežje, T: 07 499 43 20
Enota Maribor, T: 02 333 86 53
Enota Murska Sobota, T: 02 512 49 55
Izpostava Ljutomer, T: 02 585 89 20
Enota Celje, T: 03 425 27 62
Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da so dobronamerna opozorila vse do danes naletela ne le na prijazni odziv, temveč tudi na takojšnja ukrepanja. Včasih tudi na priznanje, da naju le kot občana zanima okoljska problematika. Pri posredovanju fotografij pa je bolje narediti posnetke vsega opaženega zarastlega območja z ambrozija in ne samo kakšnega detajla, ker bodo lastniki ali upravljalci inšpektorja peljali le tja in tam seveda upoštevali inšpektorjevo zahtevo, da ambrozijo iz te površine odstranijo, drugod pa bodo ostale površine še naprej nesanirane.