Mene pa zanima, če se vedno najavite, ko greste nekam “na obisk”? Tudi če greste k staršem?
Pred nekaj dnevi sva midva šla v kraje od moža, ker sva imela neke opravke in sva se ustavila pri njegovih starših – če so doma, pač so, če ne pa nič zato. In so bili in je bila huda kri in jeza, ker nisva poklicala, da prideva! Ampak je bilo vse na hitro, nisva prej vedela, da bova tam.
Pa sem rekla, da popijeva kavico in greva, ker se nama je mudilo dalje…

V glavnem, skoraj niso spregovorili z nama (predvsem tašča), ker sva kar prišla… taščo smo zmotili pri neki nadaljevanki, je zaspala pred TV, tast je pa tudi počival.

Prav razočarana sva bila, sploh mož, da niti domov ne more več pridet, kadar želi.
Ker pri meni (mojih starših) doma nismo vajeni, da se prej najaviš, razen če pride kdo, ki je mal bolj oddaljen, da ne hodi “brez veze”, če jih ni doma. Sicer vsakega sprejmemo rade volje.

Kako je pri vas s tem?

mojim staršem se nikoli v življenju še nisem najavljala, tja uletim kadar le imam čas, h kolegicam , itd, pa se vedno najavim , ja..

No, tudi meni se je zdelo, da domov pač prideš brez slabe vesti.

Sem se pol počutila prav bedno (in odveč) tam, čeprav se mi ni zdelo, da bi naredila kaj tako zelo narobe…

Verjetno sta imela tast in tašča “splaniran” dan za lenarjenje in jima sta verjetno malo zmešala štrene po domače:))

Vedno.

Povsod se najavim. In ne vem, zakaj bi bil vama tak problem poklicati recimo 15 minut pred obiskom po mobitelu. Toliko prej sta pa menda že vedela, da se bosta oglasilča pri starših. A vaju pa ne bi motilo, če bi starša naredila isto in vaju zmotila pri ne vem čem?

Najavim se vedno in povsod, razen pri starših se včasih tudi ne. Ampak je to bolj izjema kot pravilo.

Mi se tud ne najavljamo staršem. In NE, mene to ne bi motilo! Zakaj že? Saj sok in kavo imaš pa ja vedno doma.

Vedno prej poklicem. Tudi ce se peljem mimo mame in imam cas, da se ustavim pri njej, jo prej poklicem, ce je doma. Raje poklicem, kot pa da zavijem v ulico, se parkiram, pozvonim…, potem je pa ni doma.
Drugace pa na obiske niti ne hodimo, se raje dobimo kje zunaj, za kar se pa tudi prej po telefonu zmenimo.

Mi se tudi načeloma najavimo in tudi drugi se pri nas, ne bi pa zganjala panike, če bi prišel kdo mimo in ne bi prej poklical.

vedno se najavimo, tudi k staršem. Dom gor ali dol, tudi starši imajo pravico imeti svoje plane, ki jih potem zmotiš.

Ni fora v tem, ali imaš kaj za postreči nenajavljenim obiskom, ampak da nenajavljeni uleti v neke načrte, kar je po mojem nevljduno. Gostitelja namreč postaviš v položaj, da mora na hitrico spreminjati načrte ali pa da se mora na nek način poskušati vljudno izmazati, ker pa tudi ni prijetno. Tudi staršem je verjetno zoperno na vratih razlagati, joj saj smo vas veseli, ampak ravno smo s Francko zmenjeni, da gremo tja in tja, pa nas že čaka …

Staršem se nikoli ne najavljava. Če se zgodi da so kje zmenjeni pač povedo in se nič na fin način ne izmotavajo. Madona, kaj se bomo šli finoče, saj smo domači.

Vedno se najavima.

Tega sploh ne razumem, saj so vendar starši. Jaz se posebej nikoli ne najavim in še vedno so me bili veseli, če so bili doma.

Vedno se najavim, ker tako želi moja mama. Ne mara nenajavljenih obiskov, ne glede na to, kdo je. Sploh pa, če pridem z možem. Če bi prišla sama, potem bi mama še nekako tolerirala, pa še to ne, no….:)

Hvala vsem za odgovore – pač odvisno od navade ane?

Lep večer vsem skupi!

načeloma se pri mami najvim.
ker pa je dobrih 100 km in ne pridem samo za urco ali dve, ampak uletim za cel vikend.
tudi ni panike, če je ni doma. imam svoje ključe in še vedno svojo sobo. (prav tako brat in sestra)
če uletim, ko je ni, (ali brat ali sestra) – tisti, ki prvi pride začne kuhat (za vse)… ker načeloma zaradi oddaljenosti pridemo vsi na isti vikend.

s prijateljicami se večinoma prej slišimo, če katera pride nenapovedano, je načeloma ok. če nimam časa, pač povem. kakšno minuto ali dve za izmenjavo par besed, se najde…….

Sploh še nisem pomislila, da bi se najavili k staršem, ker pridemo nekako domov. Seveda ne pričakujemo posebnega tretmaja,saj stanujemo precej blizu in se večkrat oglasimo, večinoma kar vsak posebej, le redko skupaj. Če npr. mama takrat gleda TV, se uležem tudi jaz in prebiram revije, vmes pa kakšno rečeva. Drugje pa se vedno najavim.

Vedno se najavim, tudi k staršem.
Zdaj v času mobitelov pa to res ni tak problem, no.

Vedno…. tudi starše prej pokličem… glede na to, da imamo že vsi GSM-e, se mi zdi pošteno… 🙂