Bliżam se petdesetim letom in moj prehod v srednja leta niti malo ni lahek.Nekak se ne znajdem najbolje.Otroci so że od doma in żivljenje se postopoma preveša iz starega v nekaj drugačnega,novega.Sama sem še vedno na nek način v starih časih ,ko pa v službi naletim na mlade punce ugotovim da ne najdemo tistega pravega skupnega jezika.Pogosteje sem zaspana ,utrujena tudi rahlo depresivna kar me je vcasih veselilo počasi nima več tistega pravega čara in zelo żalujem za časom ko sem bila mlajša.Zanima me ali je to normalno in se tudi ostalim enako godi?

Pozdravljeni,

prilagajanje na nova življenjska obdobja in okoliščine ni vedno lahko in brez težav. Torej, odgovor je da, to se tudi drugim dogaja in ni nič nenavadnega. Verjetno bi vam pomagalo, če bi se o tem pogovorila s nekom ki ima podobne izkušnje, in mi je na misel padla terapevtska skupina. Ste pomislila na to?

Lep pozdrav,