Razšla sem se s fantom, se imava sicer rada, nisva se pa znala pogovorit o nekaterih stvareh in oba sva v bistvu čutila nek čustveni primanjkljaj. Oba sva imela mom v družini. Obena je trenutno precej težko. Jaz sem brez službe in lahko sem se vrnila samo k očetu alkoholiku, ki živi od socialne. Z bivšim sva bila navajena da sva stalno skupaj. Imela sem nekoga, da se lahko nanj zanesem. Ker ni služb sem začela delat v lokalu, čeprav imam izobrazbo. Odnosi lastnikov so skrajno ponižujoči, da gre večina deklet stran takoj ko lahko. Naložijo ti poleg strežbe še delo, toliko da ga ne zmoreš opraviti. Potem imajo razlog, da te žalijo. Imela sem že odgovorne službe in vem, da sem sposobna in nihče me nikoli ni žalil. Tu letijo pripombe npr. tudi na mojo osebnost in lastnica še sproža razne govorice in jih širi okoli. Zaradi vsega tega sem psihično čisto na tleh, sploh ko vem da moram it delat. Že tako ni enostavno, rabim energijo da si iščem službo in sploh vstanem iz postelje. Imam še eno službopoleg. Zaslužim cca 300 eur in 200 tu kjer mi ni všeč. Imam pa privarčevanega nejaj denarja, ampak bo mogoče ravno za 1 malo stanovanje. Zato si ne upam pustit te službe, sem si pa dala rok do septembra. Zanima me, kak ni ostali naredili – še vztrajali ali pustili delo? Oseba je mom, grozna manipulaturka, z veliko ljudmi se druži in najhujša stvar ki se je zgodila je, da se počutim da nimam več nekega spoštovanja med ljudmi, pa sem ga vedno imela. Kaj v bistvu naredit – vztrajati ali ne? Psihični pritisk je pa velik, spravlja me v depresijo, spim ne, ipd…

Jaz osebno bi ocenila koliko časa lahko preživim s tem denarjem ki ga imam, kaj si lahko s tem denarjem privoščim, ali je ta čas ki bi ga imela na razpolago dovolj da dobim neko drugo službo….

Najprej realno seštej in odštej dejstva, nato pa odloči kaj si pripravljenati prenešati: te ljudi ali pa trpljenje, če se ti zadeve ne izzidejo tako kot si mislila / želela.

Iz izkušenj pa vem, da kadar sem si postavila nek cilj z rokom, in potem usmerila vse v dosego cilja, mi je na koncu uspelo. Je pa pomembno da upoštevaš možnosti za realizacijo cilja, glede na to da je stanje v državi in gospodarstvu takšno kot je in obstaja nevarnost da druge, bolj primerne službe ali dela, ne dobiš v zadanem časovnem okvirju.

Skratka jaz bi naredila seznam realnih možnosti, priložnosti, možnih rešitev v primeru da se kaj od predvidenega ne izzide in na koncu še seznam nevarnosti. Potem bi nekaj dni prespala vse skupaj, dober razmislila ali sem upoštevala vse kar bi morala, se mogoče še s kom ki ima več izkušenj tudi pogovorila. Če se ne bi imela s kom pogovoriti, bi svoja razmišljanja dala na papir, jih nekajkrat v naslednjih dneh prebrala da bi bolj razsodno ugotovila kje sem oziroma svoje izhodišče.

Predvsem, ne bi hitela, vzela bi si čas za razmislek in planiranje. Ko bi izhodiščne pogoji pozitivno rešila, potem bi šla v realizacijo, ki je ponavadi uspešna če so priprave dobro.

Najprej reci HOP potem pa SKOČI in ne obratno 🙂 🙂

Srečno!

Hvala 🙂 Pa se opravičujem za naslov, ker se mi je nekaj zatipkalo… Vem da je potreben trezen razmislek… Sem tudi odločno povedala danes lastnici, da bom delala samo, če me nihče ne bo žalil in če se bom jaz dobro počutila, drugače pa lahko najdejo drugo osebo. Najprej je rekla da če hočem lahko vrnem ključe, sem rekla z mirnim glasom, da seveda ni problem, sem jih šla iskat… ( resno sem mislila). In ko se jexzavedaka tega, je stekla za menoj in nadaljevali sva z mirnim glasom. In njene opombe, malo v bolj mili obliki, mi niso prišle do živega, ker sem se odločila da mi ne bodo. Se niti ni upala stopnjevati. Na koncu mi je rekla, da sem se spremenila v @#$% (ena grda beseda). Očitno mora imet zadnjo besedo, tako da sem se samo nasmehnila… Očitno ko se zase postaviš (jaz sem se odločno, brez žaljenha, vpitja, samo povedala sem kaj si dobolim in kaj ne…) si potem cel živalski vrt. Mimigrede – življenje me je res spremenilo, mogoče res v določenih pogledih na slabše, trenutno imam hudo krizo, postavit si moram nove cilje, postala sem bolj egoistična, prej nisem bila, brigam se samo še zase, ampak nič slabega ne vidim v tem. Poštena sem, prijazna bom samo še s tistimi ki si zaslužijo, zanesljiva, odgovorna, delovna in sposobna. Ojoj :))) No malo sem se mogla sama sebe dvignit in potolažit… Pišem preveč 🙂