40{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9} test
Mene samo zanima, kako gledajo sošolci na otroka s posebnimi potrebami, ki lahko dobi pozitivno oceno s 40 % točk, medtem ko jih morajo ostali otroci v razredu dobiti 50 %? Dvomim, da imajo takšni otroci s posebnimi potrebami kaj prijateljev… Dejstvo, da je otrok (zaradi nižjih kriterijev pri ocenjevanju) v boljšem (privilegiranem) položaju v primerjavi z ostalimi otroki, lahko vzbudi med njimi ljumbosumje, zaradi česar takšnega otroka izločijo iz svoje sredine. Sama imam izkušnje s tem.
O,
Kot je napisala Varijanka ne gre za %, temveč za dosego (presego) minimalni standardov znanja. Ki pa jih učitelj določi za svoj predmet ne glede nato, ali gre za otroka s pp ali ne. Ne gre za to, da bi bili otroci s pp v privilegiranem položaju zaradi svojih težav. Kriteriji so enaki za vse otroke/učence. Je pa lahko prilagojen način spraševanja, podajanja učne snovi… (upoštevanje različnih prilagoditev).
Seveda dopuščam možnost odstopanja, ki pa so stvar posameznega učitelja in njegove zavesti. Na vsak način pa bi moral učitelj (vsaj moje mnenje je tako), v primeru, če uporablja različne kriterije, le te nekako utemeljiti. Tudi zaradi tega , kar bom opisala v nadaljevanju.
Nato, kako pa sovrstniki/sošolci gledajo na svojega sovrstnika, ki ima določene težave in ga je možno uvrstiti v kategorijo otroka s pp, vpliva več vzrokov:
– Vzgoja, stališča in vrednote primarne otrokove družine.
V tem pogledu so zelo pomembni starši in njihov odnos do recimo drugačnosti. Otroci v šolsko okolje prinašajo vzorce družinskih stališč, nekako ponotranjijo določena prepričanja, vrednote (čeprav ni vedno nujno, da jih čisto razumejo). Je v primarni družini gledanje na drugačnost vzvišeno, ljubosumno, obtožujoče, empatično, zavistno…?
Seveda ne gre samo za odnos do drugačnosti, ampak -posredno – tudi do samega sebe. Se tolerirajo napake ali je potrebno biti najboljši v vsem?
– Otrokove lastne izkušnje
Koliko ima otrok možnost sobivanja (spoznavanja) drugačnosti med sorodniki, prijatelji, v vrtcu, šoli..
– Vzgledi drugih
Npr. kaj naredi in reče mama, ko pride na obisk njena prijateljica z hčerko, ki ima Down sindrom? Kako ata govori o sosedu, ki je na invalidskem vozičku? Kako se v razredu obnaša učiteljica od otroka s pp? Kako vzgojiteljica v vrtcu reagira, ko deček s cerebralno paralizo že drugič polije vso juho?
– Klima v razredu/ skupini
čeprav otroci določena stališča, vrednote prinesejo od doma, je v šolskem okolju zelo pomembna vloga učiteljice/učitelja. Predvsem je ta vloga pomembna na začetku (razredna stopnja, vrtec), ko so stališča učiteljice/ vzgojiteljice pomembna tudi zato, ker za otroka pomeni drugo pomembno osebo za starši. Kako se učiteljica obnaša do otroka s pp, potrjuje (ali stopnjuje) otroka stališča, ki jih prinesel od doma ali spodbuja tekmovalnost, ne tolerira emaptije… kako učiteljica dogovarja na vprašanja glede sošolčevih težav… Odnos učitelja do otroka s pp je odvisen od lastnih stališč, vrednot kot tudi od splošne šolske klime.
– Splošna šolska klima
Kako šola v celoti sprejema otroke s pp? Se trudi, da so vključeni v celotno šolsko življenje ali jih pušča ob strani? Skrbi za dodatno izobraževanje učiteljev? Kako se povezuje in sodeluje s starši? V veliki meri je splošna šolska klima odvisna od prepričanj, stališč in vrednost vodstva šole.
– Splošna družbena klima
Kako družba v celoti sprejema, doživlja drugačnost? Tukaj imajo velik vpliv različna društva kot tudi socialna, gospodarska, zdravstvena, izobraževalna politika neke družbe in posamezniki, ki o so bodisi o svojih težavah, pogledih pripravljeni govoriti ali pa so dosegli nek uspeh kljub svoji oviranosti (npr. paraolimpiki).