Zakaj pa ne 365 dni brez alkohola?

Nobenega razloga ni, da res ne bi bili.
365, imate prav in vedno več ljudi pravi podobno.

Še posebno pa 323 dni brez alkohola velja VEDNO kadar sedemo za volan oziroma smo udeleženci v prometu – tudi na kolesu, motorju in peš.

Ne pozabimo tudi, da nikoli ne smemo piti, kadar delamo s stroji – ja, to velja tudi, ko zidamo, menjamo streho, sekamo drva, obračamo seno, orjemo njivo, kosimo trato…

Nikoli ne posežimo po alkoholu v posebnih obdobjih, kot so čas nosečnosti, dojenja ali ko nosečnost načrtujemo, če imamo kakšno kronično bolezen, kadar smo čustveno nestabilni…
Ja, ravno takrat, ko se proti tebi obrne cel svet, ko bi najraje izginil iz tega obličja, ko je bolečina tako huda, da jo ne moreš prenašati… je najslabše, da se poseže po alkoholu. Alkohol bo sicer za nekaj trenutkov zameglil resničen problem, ampak vse skupaj bo lahko vodilo v novega, še večjega. Zagotovo pa ga ne bo rešilo.

Kadar bo hudo in skušnjava prehuda, namesto kozarčka raje obrnimo še en list v knjigi, eno stran na forumu ali preberimo zgodbe drugih ljudi http://www.brezalkohola.si/alkohol_razdiralec_druzin/ ali zavrimo številko kakšne organizacije za pomoč http://www.brezalkohola.si/kam_po_pomoc/telefoni_za_pomoc_v_stiski/.

Ne govorim o alkoholu na splošno, moj komentar se nanaša zgolj na vino. Vino je zdravilo (in tega mi ni treba posebej dokazovati, je že dokazano), za vsa zdravila pa je jasno, da je predoziranje škodljivo.
Na splošno pa… Lepo, da se opozarja na posledice alkoholizma a obstajajo tudi druge težave v družbi, na katere bi tudi veljalo opozoriti. Še posebej za to, ker alkoholizem običajno ni vzrok za težave, pač pa je že ena od posledic ostalih težav, ki pa se seveda ob alkoholu še potencirajo. S 40 dnevnimi akcijami bi veljalo opozoriti tudi na ljudi, ki trpijo zaradi osamljenosti, depresije, splolnih zlorab, nasilja, revščine, nesprejetosti,… Pri vseh navedenih se srečujemo s potencialnimi kasnejšimi alkoholiki.

Z drugim odstavkom bi se lahko strinjala. Po drugi strani mislim, da se številne organizacije in posamezniki že trudijo, da bi premaknili nekaj bolje tudi v teh temah.

Moram pa pokomentirati vašo izjavo, da je vino zdravilo, ker se bojim, da bi kdo to lahko celo verjel. Vino ni zdravilo. Morda njegovo uživanje v zmernih količinah nima tako negativnih posledic za človekovo telo, kot če bi uživali bolj močno alkoholno pijačo, ampak v njem je alkohol in vpliva tudi na psihično počutje, zaznavanje in vedenje.
Po enem kozarčku ne toliko, ampak po dveh pa že.

Dober kriterij so nam otroci. Nikoli ne boste zasledili otroka, ki bi bil vesel, da oče malo popije. Prej ga boste slišali, da bo rekel: “Ati, saj je bilo dosti. Pojdi, gremo.”

Pa nisem proti kozarčku vina. Ampak tisti kozarček “za zdravje” je pogosto opravičilo za marsikaj drugega.

Od tu pa se spet strinjava, da alkoholizem je posledica in ne vzrok. S količino kozarčkov pa lahko zopet postave vzrok – za naslednji problem: recimo za nesoglasja v partnerstvu, nesrečo na cesti, razočaranje otrok… Začaran krog v katerega lahko človek pade in težje ven zleze.

Če ne podležeš kozarčkom, nisi nič zgrešil. Tisto železo in C vitamine dobimo tudi v hrani. Pravijo drugi, nisem mutricionist ali zdravnik.
Ampak propagandi vina pa res ni treba nasesti.

Lepo, da se vsaj v nečem strinjava… 😉

Odgovoril bom kar z resnično zgodbo. Imam sorodnico,… odkar se je spominjam, je vedno popila po 1,5 do 2dl vina pri kosilu in enako tudi pri večerji – navada, ki se je je “nalezla” v dolgih letih življenja in dela v Franciji. To naj bi bilo po vseh normativih krepko preko zdrave meje, še posebej za žensko. Pred desetimi leti je količino omejila na deci ali dva pri kosilu, pri večerji skoraj nikoli nič. Nikoli je nisem videl opite (morda ji je šlo kdaj le malo bolj na smeh kot običajno), nikoli ni imela nobenih težav pri opravljanju svojega dela, nikoli ni bila konfliktna oseba, nasprotno; vestna, delovna, natančna, razumevajoča do drugačnih, predvsem pa zdrava. Kaj je z njo? Dva meseca pred dopolnjenim stoprvim rojstnim dnevom (da prav ste prebrali, letos februarja je dopolnila 101 leto!) je zbolela za pljučnico, bila je hospitalizirana in kasneje prepeljana v dom. Vse dotlej je živela sama v stanovanju v bloku. Še vedno je pri zdravi pameti, le vina ne pije več, ker ji ga v domu ne dajo… 🙁

Da ne bo pomote, ne pripisujem vinu zaslug za njeno dolgo in zdravo življenje ter za njen pozitivni značaj a če bi bilo vino tako škodljivo kot (nekateri) pravijo…