Torej pred cca enim letom me je na socialnem omrežju dodal fant, no bo že kar moški, ki sem ga za spremembo sprejela, čeprav ga nisem poznala osebno. Po profilu sodeč se mi je zdel zanimiv in skuliran, nič pretirano vpadljiv. Ker sem bila takrat še v zvezi in ker nisem pretirano aktivna na teh omrežjih, sem bolj kot ne pozabila nanj. Večkrat mi je všečkal kakšno sliko, a temu nisem polagala posebne pozornosti. Všečkal ni samo mene, tudi druge stvari ki sem jih objavila.
Pred kakim mesecem mi je napisal prvo sporočilo, in od takrat se je med nama razvila neka osnovna debata, javlja se sam vsak dan, jaz mu prva zaenkrat še nisem pisala. Kljub temu ne zaideva na tako zasebno področje, da bi uspela ugotoviti ali je sploh samski. Glede na dober izgled in dejstvo da je športnik (to nama je tudi skupno), imam občutek, da je kar zaželen pri ženskah, in čeprav ne deluje tipičen ženskar, se bojim, da je točno to. Zaradi njegovih kratkih a simpatičnih sporočil, ki mi jih nameni parkrat dnevno, sem začela opažat, da pomislim nanj vedno pogosteje in čakam, da vidim njegovo sporočilo. Sem malo mlajša od njega, a dopisovanje oziroma spoznavanje preko spleta res ni nekaj, kar bi me daljše obdobje interesiralo. Ni moj stil in navada, in mi počasi že preseda, a ne želim silit vanj in vsega pokvarit, zato bi na tej točki rabila nekaj pomoči in kak nasvet. Nek interes skozi hec sem mu že pokazala. Ker ni iz mojega kraja in živi 70km vstran, o njem ne morem izvedeti ničesar. O namenih ga nekako ne upam vprašat, a če bi po mesecu dni imel interes, bi me najverjetneje že povabil na kavo ali nekam, ali pač? Se mi zdi da se mu razdalja zdi prevelika in noče povedat, ali pa je samo škrt. Sama imam z vožnjo do oddaljenega zmenka slabe izkušnje, zato se več vsaj na začetku ne mislim trudit za moškega, ker izpadem na koncu jaz bedak.
Ker sem v preteklosti tudi že imela dve izkušnji, ko sem bila kljub mojim odprtim očem profesionalno prevarana, sem kar malo skeptična glede tega poznanstva. Bojim se, da sploh ni samski in da si kljub letom, ko bi že lahko bil resen, samo krajša čas z dopisovanjem in flirtanjem. Večkrat se pošali na način, ki da jasno vedet, da sem mu všeč, a koraka ne naredi. Meni je pa to tako brezveze. Že od nekdaj sem raje imela pristen stik in osebna srečanja, da lažje spoznaš človeka in vidiš/čutiš kje sta. Tole dopisovanje pa … Je kar izguba časa in ne veš pri čem si. Nenazadnje bi teh par sporočil lahko napisal ob otroku in partnerki, kdo bi vedu. Večkrat mi pošlje kak video sebe kaj počne, tudi v hecu me je že povabil v njegov kraj, ko sem bila v njegovi regiji (a še vedno ne blizu njegovemu kraju), a meni se zdi vse skupaj premalo zainteresirano oz prepričljivo.

Želim si, da bi se končno že enkrat motila in bi se nekdo, ki deluje moški kakršnega bi z zanimanjem spoznala, potrudil zame vsaj toliko, da me povabi na en spodoben zmenek, pa četudi je to v naravi. A se mi zdi da v dobi interneta kaj drugega kot lenobo in neizvirnost pri osvajanju niti ne moreš več pričakovati …
Kar se tiče izgleda se mi zdi da ne morem izgledati ravno slabo, saj sem fit in skrbim zase, nisem pa ena tistih z umetnimi trepalnicami, umetno barvo las in umetnimi nohti. Interes zame kaže veliko znancev kot tudi neznancev, a meni se z nekimi očitnimi neresneži ne da ukvarjati, pa če sem stara 23 ali 30.
Kakšne podobne izkušnje morda?
Saj ne vem kaj sploh pričakujem. Pomoje neko čarobno vilo, ki mi bo zašepetala na uho, da misli resno, a se opogumlja, medtem ko v resnici verjetno na podoben način osvaja še vsaj dve drugi …

Si ga tudi poguglala?
Si poiskala njegovo fotko z guglom? Lahko da gre za lažen profil in izposojeno fotografijo, v resnici pa si dopisuješ z enim zavaljenim abrahamovcem.
V teh časih se mi zdi skoraj nemogoče, da na netu ne bi našla popolnoma nobenega podatka o njem.

Aja, glede tega, da te ljudje lahko očitno hitro obrnejo tudi poslovno, se pa ne čudim. Glej, že zdaj si zaradi par osladnih sporočil nekega neznanca, o katerem ne veš ničesar in ki očitno nima nekih namenov s tabo, čisto navlažena.

Od moških s socialnih omrežji ne pričakuj kaj več kot tipanja, če si godna za seks brez obveznosti. Reč se je že pred leti popolnoma izrodila.

Verjetno osvaja (vsaj) še dve drugi, ja. Takih je na teh portalih malo morje.
Move on.

Ti povem, kako je bilo pri meni. Ok, tri tedne sva se res samo dopisovala, vsak dan, kar dolge debate v noč (da sva se malo spoznala). Po sliki mi je bil zelo všeč… nikoli se nisva slišala vmes, samo txt. Ampak sva imela željo, da se dobiva.
In od prvega zmenka (zdaj bo tri leta), sva vsak prosti čas skupaj 😉
Ne obupaj – bo prišel kakšen tudi od bližje.

Realno bo dober tip z normalnim naborom vrednot, do vzpostavitve resne zveze z žensko vedno vrtel dve ali tri druge. Avtorica je pač bila rezervna kandidatka…

Draga avtorica,

tudi sama se sprašujem enako. Stara sem 36 let, samska pol leta trenutno, srečujem tipe ki bi se lubčkali po 5minutah v času korone – obup in ki jih po 2 minutah zanima kje delam in koliko keša imam. Pol pa rečejo npr. da majo v soboto piknik z svojo družbo, mene pa npr. ne more povabit da spoznam, kje živi in družbe npr.

Zakaj pol info o tem koliko keša imam in da se bi kar šlatal po 2 minutah v času korone?

Ni logike, so vsi zmešani? Meni tako delujejo.

Nič se ni “izrodilo”.

Stvari na tem planetu so dokaj iste zadnjih 200 000 let, kolikor kraljuje HomoSapiens.

Samo civilizacija in tehnološki napredek ponuja nove načine. Vse ostalo se je pa odvijalo že pred internetom, pred telefonom.. še celo pred organiziranim poštnim servisom.

Tole malce spominja na uporabni rok avokada:
[img]https://i.pinimg.com/originals/62/c7/11/62c711ec2a41534691ba88b7af2e3028.jpg[/img]

Večno nezadovoljstvo. Sodobni moški in ženske so vrhunski v tem početju.. velemojstri Avokadiranja.

Če ljudje takoj o seksu.. ni dobro.
Če ljudje malce kasneje o seksu.. tudi ni dobro.
Če drugi človek ne trza takoj, ko nam paše.. tudi ni dobro.
Če ljudje demiseksualno željio najprej vzgojiti čustva.. tudi ni dobro.
Če pa vse je na pravem mestu.. je pa drugi že poročen.

Evo. Istko kot pri avokadu 🙂

Pa ja… danes, ko nekoga spoznas se moras vedno zavedat, da so v igri se trije, stirje… in ce ti je nekdo vsec moras bit preprosto boljsi od konkurence. Zenska najvecja moc je, da je zenstvena in zapeljiva. Te pa on vsekakor ne bo zacutil, ce se pogovarjas o vremenu ali obcutkih. Je borba, kot povsod drugod. Ce ti je mar, naredi plan, kako bos premagala tekmice. Parkrat mu omeni, da imas vikend brez planov in, ce ne bo pograbu, si na zalost tretja v vrsti. V tem primeru ti bo bolj prikladno, ce bos dala naslednjemu priloznost. 😉

Lp, moski

No, vidiš pri meni je pa tako, da 8mam resen pristop in se mi ni težko peljat tudi 100 km ali več na “srečanje” , pa vseeno pogorim, ker ženska pričakuje neresnega, potem ko naleti pa name, se pa prestraši, ker resnosti ne pričakuje.

Nič se ni “izrodilo”.

Stvari na tem planetu so dokaj iste zadnjih 200 000 let, kolikor kraljuje HomoSapiens.

Samo civilizacija in tehnološki napredek ponuja nove načine. Vse ostalo se je pa odvijalo že pred internetom, pred telefonom.. še celo pred organiziranim poštnim servisom.
[/quote]

Ko sem pisal o izrojenosti, sem imel v mislih prvotni namen in oportunistično izrabljanje tega namena. Medspolni dinamiki (socialna omrežja so hočeš-nočeš postala del nje) pa je vsaj zadnjih 100 let lastno prav to, da se zelo spreminja in v zadnjem času narekuje tudi spremembe v družbi. Početje posameznikov, ki je bilo še pred 100 leti nekaj nezaslišanega, je danes nekaj povsem običajnega…

Bo kar držalo, opažam na svojem primeru.
Še recimo nekaj let nazaj, ko sem bila samska in sem šla na portale, so moški pisali, imeli interes za te videt čim prej, brez nekih zajebancij in oklevanj. 1-2-3 in sem lahko šla na date.

Potem sem po nekajletni zvezi postala samska in spet šla na portale, kjer sem “nasedla” na točno enega takšnega kot ga opisuje avtorica. Več kot pol leta je trajalo to pisanje, ki je bilo vsakodnevno, zelo zabavno, polno heca in namigovanje na to, kako bo, ko se bova srečala- vse to je prišlo iz njegove smeri, ne moje. Bil je tudi kar nekaj km oddaljen od mojega kraja in 1x sem imela nek opravek blizu njegovega kraja, sem mu to napisala in celo predlagala, da se dobiva, njegov odg. je bil: “ja, bi bil res že čas” in to je bilo tudi to. Točno tisti dan, ko sem bila tam, mi ni prav nič pisal. Šele, ko je vedel, da me 100% ni več, je začel spet pisat kot da nič ni bilo. Ko sem ga vprašala, kao “ni imel časa”. Brezveze, sem mu nehala pisat. Mi ni cilj življenja, da si z nekom vsak dan pišem in nikoli ne srečam.

Ne vem, sama ti predlagam, da mu konkretno napišeš, da se želiš srečat, ker ti ni cilj doživljenjsko dopisovanje. Potem boš tako videla. Če ima interes, bo takoj za in tudi v tej smeri kaj naredil. Če ga nima, bodo padali sami izgovori. Ob slednjem ti svetujem, da ga samo blokiraš, ker je en nategun, po možnosti v zvezi ali poročen, ki opreza za drugimi ženskami.

Hm, verjetno se ne odzivaš po njegivih pričakovanjih, zato ne nadaljuje in ne stopnjuje želja.
Enkrat mu odgovori malo več, pa boš videla, kaj in kako. Če boš odgovarjala samo na njegova sporočila, on to verjetno razume kot vljudnostno gesto in ne ve, kaj pričakovati.

Ko sem pisal o izrojenosti, sem imel v mislih prvotni namen in oportunistično izrabljanje tega namena. Medspolni dinamiki (socialna omrežja so hočeš-nočeš postala del nje) pa je vsaj zadnjih 100 let lastno prav to, da se zelo spreminja in v zadnjem času narekuje tudi spremembe v družbi. Početje posameznikov, ki je bilo še pred 100 leti nekaj nezaslišanega, je danes nekaj povsem običajnega…
[/quote]
Sicer Vam osebno že sporočeno, pa ponovimo.. ko so fizika, ki je sodeloval pri razvoju atomskega orožja med 2SV vprašali, kako je moralno to (z)mogel.. jim je odgovoril: “Kladivo je čudovit izum. Vendar ne moreš preprečiti, da ne bi nekdo nekoga z njim ubil.”

Nič ni dejansko “izrojenega”. Temveč je konstantna človeška lastnost, da stvari uporabi za zelo sebične namene. Ljudje zlorabljajo pa vse, od kladiva do socialnih omrežij, kot športa, službo, hrano in opojne snovi.

“Tako to gre.” pravi Kurt Vonnegut

Sicer Vam osebno že sporočeno, pa ponovimo.. ko so fizika, ki je sodeloval pri razvoju atomskega orožja med 2SV vprašali, kako je moralno to (z)mogel.. jim je odgovoril: “Kladivo je čudovit izum. Vendar ne moreš preprečiti, da ne bi nekdo nekoga z njim ubil.”

Nič ni dejansko “izrojenega”. Temveč je konstantna človeška lastnost, da stvari uporabi za zelo sebične namene. Ljudje zlorabljajo pa vse, od kladiva do socialnih omrežij, kot športa, službo, hrano in opojne snovi.

“Tako to gre.” pravi Kurt Vonnegut
[/quote]

Tu gre za moralna načela in splošno sprejete norme. Oboje se je v zadnjih 50 letih spremenilo bolj, kot prej v 500 letih.
Za to dojeti ne rabiš ne jedrskega fizika ne pisatelja.

Tu gre za moralna načela in splošno sprejete norme. Oboje se je v zadnjih 50 letih spremenilo bolj, kot prej v 500 letih.
Za to dojeti ne rabiš ne jedrskega fizika ne pisatelja.
[/quote]

Ne rabiš jederskega fizika, definitivno pa antropologa ali zgodovinarja.

Poglejmo malce dogajanje.

Okrog 400 let pred našim štetjem, je Sokrat trdil, da pisana beseda uničuje spomin! Možgani se polenijo. Sicer ni nujno, da je Sokrat dejansko obstajal, ker je lahko zgolj Platonov lik.

1050 kardinal Petrus Damiani je poudarjal, da slovnica sprevrača božansko resnico, ker se bolj kot na vsebino osredotoča na obliko in strukturo.. in v tem je seveda sam Hudič, ki si je to izmislil, da bi odvrnil od božje besede!
1812 z uvedbo plinskih luči v Londonu (od nekdaj čistunski Angleži) so le te razglasili za čisto POGUBO… tudi papež Gregor XVI je zelo nasprotoval plinskim lučem, ker se je bal, da bodo ljudje pozabili na sveče in tako opustili tradicijo in “zamudili” zveličanje.

1845 se je začel preplah, v večno puritanskih ZDA, ko se je poštnina z zveznim zakonom tako
znižala, da je bila dostopna vsem slojem.. tudi ženskam. In le te so naenkrat lahk prejemale in pošiljale pisma brez nadzora očeta ali moža! Cela štala in razvrat.

1324 papež Janez XXII izda dekret, ki začne preganjati harmonije in ritme v mezuralni glasbi. Glasbeniki in skladatelji naj bi zastrupljali ušesa s temi novotarijami, namesto da bi spodbujali k predanosti!

1530 Tiskane knjige bodo svet pahnile v kaos! Zato so bili mnenja, da morajo kralji takoj omejiti dostop do knjig, ker lahko takšna količina znanja škodi ljudem. To vodi neposredno v obdobje barbarstva, tako kot po propadu rimskega imperija (in zatonom Aleksandrijske knjižnice).

Malenkost kasneje so bili knjige največje pohujšanje za ženski spol.. saj moški, ki naj bi žensko nadziral (oče ali mož), ni vedel, kaj se prede v glavah žensko, ko berejo raznorazne knjige!
So pohujšljive misli ali pobožno spodobne! In kdo bo sedaj vse te knige preveril?!

1876 telefon bo razklal drubo! LJudje se sploh ne bodo več srečevali in s tem izgubili občutek pripadnosti.. državljanstvo, narodnost.. rasa.. vse bo propadlo. Poleg tega povzroča veliko naglico v vsakdanjem življenju, ki ne spodbuja družinskega veselja ali varnosti!

1909 Kino je kot. če bi odrasli s slsdkraijami zvabili otroke.. in sedaj vabijo dekleta v pogubo s takšnimi predstavami.. in razuzdana življenja so se začela zgolj zaradi teh pohujšljivih “giblivih slik”

Svet se ves čas vrti v istem krogu. Čisto vsaka generacija benti, kako so se “moralne norme spridile”.
Ponavadi to trdijo največji manipultaorji.. kot je cerkev ipd., ker jim tak stav koristi.

Ne rabiš jederskega fizika, definitivno pa antropologa ali zgodovinarja.

Poglejmo malce dogajanje.

Okrog 400 let pred našim štetjem, je Sokrat trdil, da pisana beseda uničuje spomin! Možgani se polenijo. Sicer ni nujno, da je Sokrat dejansko obstajal, ker je lahko zgolj Platonov lik.

1050 kardinal Petrus Damiani je poudarjal, da slovnica sprevrača božansko resnico, ker se bolj kot na vsebino osredotoča na obliko in strukturo.. in v tem je seveda sam Hudič, ki si je to izmislil, da bi odvrnil od božje besede!
1812 z uvedbo plinskih luči v Londonu (od nekdaj čistunski Angleži) so le te razglasili za čisto POGUBO… tudi papež Gregor XVI je zelo nasprotoval plinskim lučem, ker se je bal, da bodo ljudje pozabili na sveče in tako opustili tradicijo in “zamudili” zveličanje.

1845 se je začel preplah, v večno puritanskih ZDA, ko se je poštnina z zveznim zakonom tako
znižala, da je bila dostopna vsem slojem.. tudi ženskam. In le te so naenkrat lahk prejemale in pošiljale pisma brez nadzora očeta ali moža! Cela štala in razvrat.

1324 papež Janez XXII izda dekret, ki začne preganjati harmonije in ritme v mezuralni glasbi. Glasbeniki in skladatelji naj bi zastrupljali ušesa s temi novotarijami, namesto da bi spodbujali k predanosti!

1530 Tiskane knjige bodo svet pahnile v kaos! Zato so bili mnenja, da morajo kralji takoj omejiti dostop do knjig, ker lahko takšna količina znanja škodi ljudem. To vodi neposredno v obdobje barbarstva, tako kot po propadu rimskega imperija (in zatonom Aleksandrijske knjižnice).

Malenkost kasneje so bili knjige največje pohujšanje za ženski spol.. saj moški, ki naj bi žensko nadziral (oče ali mož), ni vedel, kaj se prede v glavah žensko, ko berejo raznorazne knjige!
So pohujšljive misli ali pobožno spodobne! In kdo bo sedaj vse te knige preveril?!

1876 telefon bo razklal drubo! LJudje se sploh ne bodo več srečevali in s tem izgubili občutek pripadnosti.. državljanstvo, narodnost.. rasa.. vse bo propadlo. Poleg tega povzroča veliko naglico v vsakdanjem življenju, ki ne spodbuja družinskega veselja ali varnosti!

1909 Kino je kot. če bi odrasli s slsdkraijami zvabili otroke.. in sedaj vabijo dekleta v pogubo s takšnimi predstavami.. in razuzdana življenja so se začela zgolj zaradi teh pohujšljivih “giblivih slik”

Svet se ves čas vrti v istem krogu. Čisto vsaka generacija benti, kako so se “moralne norme spridile”.
Ponavadi to trdijo največji manipultaorji.. kot je cerkev ipd., ker jim tak stav koristi.
[/quote]

Jep. Tako to gre in vsaka družba ima svoje norme in del populacije, ki s kršitvami teh norm, s hojo čez rob, le-te norme spreminjajo.
Ko pri nas oz. kršiš družbene norme, se ti ne zgodi nič kaj hudega, ko jih kršiš npr. v islamskem svetu… Razlika med eno in drugo družbo pa ni tolko v kazni kot posledici kršenja določene norme, ampak v znosnosti števila in dolžine korakov čez mejo – tolerantnosti.
Svobodna družba dovoli tako kritiko kot zgražanje nad prestopanjem meja.

Jep. Tako to gre in vsaka družba ima svoje norme in del populacije, ki s kršitvami teh norm, s hojo čez rob, le-te norme spreminjajo.
Ko pri nas oz. kršiš družbene norme, se ti ne zgodi nič kaj hudega, ko jih kršiš npr. v islamskem svetu… Razlika med eno in drugo družbo pa ni tolko v kazni kot posledici kršenja določene norme, ampak v znosnosti števila in dolžine korakov čez mejo – tolerantnosti.
Svobodna družba dovoli tako kritiko kot zgražanje nad prestopanjem meja.
[/quote]
To je omogočila sekularizacija. Islamski svet je še vedno odvisen od religije in njenih veljakov.

Pa revolucije: Nizozemska, Ameriška, Francoska ter Ruska.
Vse so nakazale, da se lahko osamosvojiš izpod krone – aristokracije, kot izviješ togega prijema cerkve.
Sončni kralj je želel uvesti reformo pa ga je blokirala aristokracija in cerkveni pripadniki, ki so skupaj imeli več moči, kot predstavniki meščanstva. Reforma se ni uvedla in zgodila se je revolucija.
Ideje je pa potem Napoleon ponesel okoli s svojimi vojnami.
Rusi so naredili nekaj podobnega, samo, da niso prinesli verske svobode, kot Američani, temveč anti-religiozni fanatizem, ki so ga zgolj zamenjali z novo vero: komunizem.

“Norme” so vedno odraz okolice. Če je bilo še pred stoletjem in dodatnim desetletjem še moč reči: “Za cesarja, dom in boga”.. je bilo potem kralja.. in nato Mussolinija/Furerja.. in nato komunizem.

Znotraj teh režimov, nikjer ni bilo svobode odstopanja od “norm”.

Sedaj “norme” lahko človek prekorači. Ker so norme identične Pepelkinem čeveljcu: ustrezajo zgolj in samo eni osebi.
Smo torej v obdobju, kjer vsaj na papirju, je lahko vsak karkoli zi želi. Dejansko pa so še vedno družbene omejitve, ki tega posamezniku ne dopuščajo.

Zdaj lahko vsak benti, kako so “moralne norme” drugih padle. Pozablja pa se, kaj je pravzaprav ČLOVEŠKO.

Človeško je, da je del prebivalstva nad novostjo navdušen, drug del prestrašen. Da je človeška seksualnost močan del človeka samega, dokazuje internet sam.
Največ interneta je namenjena seksualnosti. Tako podobam, telesu, kot seksu samemu. Naj se Facebook, Google, Microsoft, Apple.. še tako puritansko trudijo stvari filtrirati – naravnost cenzurirati!.. še vedno je seks poglaviten element medmrežja.

Ker je del človeškega obstoja.. in ker ga družba še vedno omejuje!

Seksualna revolucija 60ih.. je samo priprla vrata. Začelo pa se je dejansko med obema svetovnima vojnama. Ko človek ni več vedel ali bo jutri še živ (npr. v Londonu med bombandiranji), se je človek tudi z lahkoto odrekel nekakšni morali – in to še viktorijanski morali za povrh!
Strah pred smrtjo jih je osvobodil.. in tega potem niso pozabili 20 let kasneje in kombinacija večje enakopravnosti med spoloma (ženske so obdržale del zaposlitev, ki so jih naenkrat smele opravljati, ko je moških zmanjkalo), motoriziranosti, kontracepcijske tabletke, gospodinjskih strojev in predpirpavljene hrane ter hipijev.. je potem stvari premaknila korak naprej.

Ne kvari se torej “morala”.. obratno: človek se osvobaja nazadnjaškega omejevanja človeškosti v samemu sebi.
Kako boš žive je pa tvoja odločitev. Nobene pravice pa zato nimaš v tem, da bi druge ljudi prisili živeti točno tako kot ti, nositi točno iste čevlje (še isto številko!), jesti zgolj to, kar ješ sam itd.

To je omogočila sekularizacija. Islamski svet je še vedno odvisen od religije in njenih veljakov.

Pa revolucije: Nizozemska, Ameriška, Francoska ter Ruska.
Vse so nakazale, da se lahko osamosvojiš izpod krone – aristokracije, kot izviješ togega prijema cerkve.
Sončni kralj je želel uvesti reformo pa ga je blokirala aristokracija in cerkveni pripadniki, ki so skupaj imeli več moči, kot predstavniki meščanstva. Reforma se ni uvedla in zgodila se je revolucija.
Ideje je pa potem Napoleon ponesel okoli s svojimi vojnami.
Rusi so naredili nekaj podobnega, samo, da niso prinesli verske svobode, kot Američani, temveč anti-religiozni fanatizem, ki so ga zgolj zamenjali z novo vero: komunizem.

“Norme” so vedno odraz okolice. Če je bilo še pred stoletjem in dodatnim desetletjem še moč reči: “Za cesarja, dom in boga”.. je bilo potem kralja.. in nato Mussolinija/Furerja.. in nato komunizem.

Znotraj teh režimov, nikjer ni bilo svobode odstopanja od “norm”.

Sedaj “norme” lahko človek prekorači. Ker so norme identične Pepelkinem čeveljcu: ustrezajo zgolj in samo eni osebi.
Smo torej v obdobju, kjer vsaj na papirju, je lahko vsak karkoli zi želi. Dejansko pa so še vedno družbene omejitve, ki tega posamezniku ne dopuščajo.

Zdaj lahko vsak benti, kako so “moralne norme” drugih padle. Pozablja pa se, kaj je pravzaprav ČLOVEŠKO.

Človeško je, da je del prebivalstva nad novostjo navdušen, drug del prestrašen. Da je človeška seksualnost močan del človeka samega, dokazuje internet sam.
Največ interneta je namenjena seksualnosti. Tako podobam, telesu, kot seksu samemu. Naj se Facebook, Google, Microsoft, Apple.. še tako puritansko trudijo stvari filtrirati – naravnost cenzurirati!.. še vedno je seks poglaviten element medmrežja.

Ker je del človeškega obstoja.. in ker ga družba še vedno omejuje!

Seksualna revolucija 60ih.. je samo priprla vrata. Začelo pa se je dejansko med obema svetovnima vojnama. Ko človek ni več vedel ali bo jutri še živ (npr. v Londonu med bombandiranji), se je človek tudi z lahkoto odrekel nekakšni morali – in to še viktorijanski morali za povrh!
Strah pred smrtjo jih je osvobodil.. in tega potem niso pozabili 20 let kasneje in kombinacija večje enakopravnosti med spoloma (ženske so obdržale del zaposlitev, ki so jih naenkrat smele opravljati, ko je moških zmanjkalo), motoriziranosti, kontracepcijske tabletke, gospodinjskih strojev in predpirpavljene hrane ter hipijev.. je potem stvari premaknila korak naprej.

Ne kvari se torej “morala”.. obratno: človek se osvobaja nazadnjaškega omejevanja človeškosti v samemu sebi.
Kako boš žive je pa tvoja odločitev. Nobene pravice pa zato nimaš v tem, da bi druge ljudi prisili živeti točno tako kot ti, nositi točno iste čevlje (še isto številko!), jesti zgolj to, kar ješ sam itd.
[/quote]

Bistvo: “Kako boš žive je pa tvoja odločitev.”

Vedno se je treba odločiti kako boš živel – kot delno ali celo neprilagojen posameznik ali kot del družbe. To sicer ne pomeni, da moraš “nositi iste čevlje”, je pa treba spoštovati neka osnovna, splošno sprejeta pravila.
To, kar se danes dogaja na področju osebne svobode, medspolnih odnosov in odnosa posameznika do družbe, napoveduje ali tektonske spremembe, ali pa preprosto zaton zahodne družbe. Rodnost je namreč prenizka in ne omogoča niti ohranjanja šetevila članov te družbe, ki imajo že v zibelko položene libertarne vrednote zahodne družbe.
Alternativa je slaba in vodi v približek srednjega veka.
Še mojih 5 centov: Ja posameznik se odloča kako bo živel, ampak dojeti je treba, da je posameznik brez družbe šibak, majhen in nepomemben in se v tem svetu pred pripadniki druge, bolj homogene družbe niti ne bo mogel braniti, kaj šele, da bi obranil svoj stil življenja in lastne vrednote.