Torej pred cca enim letom me je na socialnem omrezju dodal fant, ki sem ga za spremembo sprejela, ceprav ga nisem poznala osebno. Po profilu sodec se mi je zdel zanimiv in skuliran. Ker sem bila takrat se v zvezi in ker nisem pretirano aktivna na teh omrezjih, sem bolj kot ne pozabila nanj. Veckrat mi je vseckal kaksno sliko, a temu nisem polagala posebne pozornosti. Vseckal ni samo mene, tudi druge stvari ko sem jih objavila.
Pred kakim mesecem mi je napisal prvo sporocilo, in od takrat se je med nama razvila neka osnovna debata, vendar ne zaideva na tako zasebno podrocje da bi uspela ugotoviti ali je sploh samski. Glede na dober izgled in dejstvo da je sportnik (to nama je tudi skupno), imam obcutek, da je kar zazelen pri zenskah, in ceprav ne deluje tipicen zenskar, se bojim, da je tocno to. Zaradi njegovih kratkih a simpaticnih sporocil, ki mi jih nameni parkrat dnevno, sem zacela opazat da veckrat pomislim nanj. Dopisovanje oz spoznavanje preko spleta res ni moj stil in navada, in mi pocasi preseda, a ne zelim silit vanj, saj sem mu nek interes skozi hec ze pokazala. Ker ni iz mojega kraja in zivi 70km vstran, o njem ne morem izvedeti nicesar. O namenih ga nekako ne upam vprasat, a ce bi po mesecu dni imel interes, bi me najverjetneje ze povabil na kavo ali nekam, ali pac? Se mi zdi da se mu razdalja zdi prevelika. Ker sem v preteklosti ze imela dve izkusnji, ko sem bila kljub moji previdnosti in odprtim ocem profesionalno prevarana, sem kar malo skepticna. Bojim se da sploh ni samski in da si kljub letom, ko bi ze lahko bil resen, samo krajsa cas z dopisovanjem in flirtanjem. Veckrat se posali na nacin, ki da jasno vedet, da sem mu vsec, a koraka ne naredi. Meni je pa to tako brezveze. Ze od nekdaj (zdaj sem 28) sem raje imela pristen stik in osebna srecanja, da lazje spoznas cloveka in vidis/cutis kemijo. Tole dopisovanje … Je kar izguba casa in ne ves pri cem si. nenazadnje bi to lahko pocel ob otroku in druzini, kdo bi vedu. Med nama sicer obstaja neka kemija, mi veckrat poslje kak video sebe kaj pocne, tudi v hecu me je ze povabil v njegov kraj, a meni se zdi vse skupaj premalo zainteresirano.
Zelim si, da bi se koncno ze enkrat motila in bi se nekdo, ki mi deluje dozorel in simpaticen, potrudil zame vsaj toliko, da me povabi na en spodoben zmenek, pa cetudi je to v naravi. A se mi zdi da v dobi interneta kaj drugega kot lenobo in neizvirnost pri osvajanju niti ne mores vec pricakovati …
Kaksne podobne izkusnje morda?
Saj ne vem kaj sploh pricakujem. Pomoje neko carobno vilo, ki mi bo zasepetala na uho, da misli resno, a se opogumlja, medtem ko v resnici verjetno na podoben nacin osvaja se vsaj dve drugi …