3 – letnica
Spoštovani!
Ne vem, če moj problem sodi v ta forum, pa vseeno.
Danes sva bili s hčerko pri zdravniku zaradi bolečin v grlu in visoke temperature. Ampak nato kaj je sledilo, je še to najmanjši problem.
Ko Vam tole pišem mi tečejo solze, ne morem se zadržati. Sploh ne vem kako Vam naj tole opišem. No, ko sva opravili vse potrebno, pregled srčka, ušeska, grla, pa mi ona reče a govori pa ne? Kaj govori samo zloge? Kaj razume kaj ji vi govorite? Kaj pa čista je že? kaj to in kaj ono….Nato me vpraša, če hodi v vrtec, pa ji odgovorim, da ja. Nato ona še bolj “kurbla” naprej, češ to je dobro da hodi, da si razvija um. Pa dobro, saj otrok ni nor! Če pozna barve (sicer jih pove po svoje: recimo rdeča- de, modra – mo, rumena – me, zelena – nenena…), šteje do deset, pozna junake iz risank vsakega posebej, … potem mislim, da ni umsko zaostala. Tudi vzgojiteljico sem v vrtcu vprašala, če imajo še koga takega, pa mi je rekla, da imajo še eno punčko, ampak , da ni problemov ne z mojo ne z njo. Pač bolj pozorno morejo poslušat, kaj jim hočeta povedat in to je to. Decembra bo stara 3 leta in sva že dobili napotnico za psihologa.
Še bolj pa me je prizadelo sedaj, ker čez slab mesec pričakujemo še enega dojenčka, pa si mislim, kaj pa če še tukaj ne bo vse v redu?
Poznam tudi par otrok, ki so spregovorili kasneje, pa so sedaj čisto normalni ljudje.
Skratka, čisto me je zmešala in ne vem ali sem nora jaz ali ona!
Se opravičujem, če sem bila predolga, ampak bolj na kratko ni šlo.
V pričakovanju Vašega odgovora se Vam najlepše zahvaljujem!
Happy mam,
ali obstaja možnost, da ste zdravničina vprašanja vzeli preveč čustveno? Mogoče tudi zato, ker vas nekako nevede otrokov govor vseeno skrbi?
Res je, da obstaja povezava med intelektualnimi sposobnosti in govornim razvojem in da se lahko razvija počasneje. Eno je uporaba besede, drugo pa njena uporaba. Če rečem na splošno otrok, ki uporablja določen pojem, še ne pomeni, da ga čisto razume – npr.- otrok, ki šteje do 10, ni nujno, da ima tudi osvojene količinske predstave števil do 10. Oceno intelektualnih sposobnosti pa ne sloni le na oceni govora.
Res je, da se vsi ne razvijamo enako. Kljub temu pa obstajajo neke norme splošnega razvoja. Tako je tudi res, da nekateri otroci spregovorijo prej, drugi kasneje.
Si kar predstavljam, da so vas zdravničina vprašanja zmedla, ampak vseeno je nekako prav, da vaju je poslala na dodatne preglede. In to ni nikakršna katastrofa. To še samo po sebi ne pomeni prav nič. Zato se nikar ne vznemirjajte preveč s vprašanji, kaj bo, če bo. Si pa vsa vprašanja, ki se vam porajajo po glavi, zapišite – in jih postavite ob naslednjem pregledu pri zdravnici ali na pregledu pri psihologu.
Ne razumem sicer, zakaj vaju ni poslala tudi k logopedu.
Ne vem s temi psihologi in logopedi-mi imamo v glavnem same slabe izkušnje. Res je,da so eni normativi,kako se otroci razvijajo. Zdej sploh ta aktualen “Denverjev test”(jst kr pikice dobim),ko privleče dohtarca to plahto na mizo.Otroci so vsak posameznik zase. Ne moremo jih postaviti v en “kalup” zdej pa delaj to. Ne, ne gre-nikakor.
Moje srečanje s psihologinjo(zdravnica v RA nas je poslala pri hčerinih kronoloških 18 mesecih,koirigiranih 14,5 mesecev,ker ni uspela narediti Denverjev test,ker hčera pač ni hotela sodelovati),zelo katastrofalno. Eno uro in pol smo bili pri njej in v glavnem se je pogovarjala z mano,tamale sploh ni pogledala. Začela me je spraševati ,če ima znake avtizma?!?!Ej halo,kako naj jst vem(čeprav sem si pogledala že zdavnaj,kako izgledajo znaki). No,po dobri uri in pol se je z mojo hči tako ukvarjala,da je delala spet ta Denverjev test. Po uri čakanja v kotu sobe(mož se je ukvarjal z njo),brez popoldanskega spanca in seveda že rahlo lačna.
Seveda sem dobesedno znorela in sem jo vprašala,če ima sploh kakšne izkušnje s tako majhnimi in nedonošenčki. Vsa rdeča mi je odgovorila,da ne.
Mah,res ne vem,kaj bi rekla na to. Seveda mnenje nam sploh ni poslala po pošti,kakor nam je obljubila,ampak pediatrinji v RA. Tam sem zahtevala,da mi prebere,kaj je napisala. Seveda,da moj otrok noče sodelovati,da nima očesnega stika….ej kot bi prepisala iz interneta,znake avtizma.
Logopedinja-razred zase.Grobo jo je prijela in si jo dala med noge in se drla na tamalo. Ej,se tako dela? Mislim,da ne.Pa še začela je spraševati,koliko kock zloži v stolpec in če že riše. Sami veste,da sta to dva vprašanja iz Denverjevga testa. In na koncu mi še reče,da moj otrok zaostaja. Kaj logopedinja lahko poda mnjenje,kako je z mojim otrokom. Mislim,da ne.
Pa,da ne boste mislili,da sem kakšna novopečena mamica,ampak mama pri 40 in imam še eno nedošenko doma,staro 15 let. Res,da ni bila tako ekstremna,mislim po tednih rojstva,samo dva meseca prej je bila rojena. Toda ona,je že pri enem letu prehitela sovrstnike. In veste,kaj me je takrat vprašala zdravnica v RA-zakaj jo silimo? Sploh je nismo silili,samo sama je prišla do tega.
No in ta moja tamala nedonošenka,bo kmalu stara 3 leta. Govorila skoraj praktično ni nič. Gospa logopedinja je odsvetovala TV,razne risanke,ker to poneumlja otroke. Moja tamala pač ne mara knjig,sploh se ne umiri pri njih. In veste,kako je spregovorila? Pri “tabutastih” Telebajskih. In zdej lepo gleda knjige in govori zraven ,kakšna stvar je to. In počasi je začela zlagati besede.Pa še v dvojezičnem vrtcu je(ko je psihologinja vsa zaprepadena,naredila takšno grimaso in še dodala,da bo vsa zmešana). Zmešana ravno ni,je pa zelo bistra,sploh ni avtistična. In sedaj,ko jo vprašaš,kako je,lepo odgovori dobro-bene.
Pa brez zamere,nisem nobenega hotela užaliti. Ampak res,ti specialisti,ko trosijo mnjenje,kar tako vse poprek,včasih nas mame spravijo dobesedno na tla. Jst sem se seveda tudi ful sekirala. Toda zdej sem si rekla,pustimo času čas in je prav tako. Saj ne rečem,da je to ena pomoč. Mogoče sem samo jst imela tako slabe izkušnje z našimi velecenjenimi specialisti,res pa je da niso vsi takšni. Toda nočem,da bo moj otrok imel en meter debel karton pred vstopom v šolo,ker pač eni specialisti podajo ,oz. napišejo svoje mnenje.
Če pa mislite,da bo to za vašega otroka v redu, potem pa vso srečo.
Zakaj ste vsi tako proti strokovnjakom? Če vas pediater oz. razvojna napoti je to zato, ker jih zanimajo še dodatne informacije. Če želite jih upoštevajte, če ne pač ne.
Jaz sem hvaležna psihologinji, ki smo jo imeli kot del sistemetike, saj je ravno opazila zanke avtizma pri mojem otroku.
Happy mam, napotnica za psihologa spada k sistematiki pri treh letih. Saj je res da vsi gledajo ta Denverjev test, ampak sej po nečem se morajo ravnati.Moj otrok je tudi znal hitro šteti, poznal črke, od 4. leta tekoče bere male in tiskane črke, govor in motorika sta bila vedno šibka točka. Je avtist. Hvaležna sem psihologinji, ki je to opazila prva, saj odkar vemo kako je v resnici z njim mu lahko pomagamo in vam povem, da je napredek viden na vseh področjih. Tako da kar pogumno. Še vedno jo lahko zavrnete, če vam ne bo všeč, kar vam bo povedala.
Zakaj ste vsi tako proti strokovnjakom? Če vas pediater oz. razvojna napoti je to zato, ker jih zanimajo še dodatne informacije. Če želite jih upoštevajte, če ne pač ne.
Jaz sem hvaležna psihologinji, ki smo jo imeli kot del sistemetike, saj je ravno opazila zanke avtizma pri mojem otroku.
Jaz sploh nisem proti strokovnjakom. Po pravici povedano sem se sama bala,da ima moja tamala znake avtizma,ker je v dobi od 1-2 let ponavljala ene in iste gibe,oz. vzorce. Samo,ko sem to omenila pediatrinji v RA,mi je odgovorila naj se ne delam preveč pametno,da so za to strokovnjaki. Toda takrat me ni poslala naprej. K psihologinji nas je res poslala takrat,ko tamala ni naredila Denverjevga testa pri njenih kronoloških 18 mesecih(koirigiranih 14,5m), ker njena sovrstnica pa ga naredila. Potem pa je pediatrinja v RA razlagala tej mamici,da naša tamala ni naredila Denverjevga testa.
Zdej mi pa povejte,kakšno naj imam mnenje o takšni zdravnici.
Saj pravim,da ni nič narobe,če se gre specialistu. Saj veš pri čem si.
Toda v mojem primeru,sem že vzačetku poudarila,imam zelo slabe izkušnje s temi specialisti ,sploh na našem koncu. Sem pa šla v LJ-nobenih pripomb. Tam je res tako kot je treba. In tudi tam so ugotovili,da je z mojo punčko vse v redu. Malček kasneje bo spregovorila,tako kot je treba,tako kot je pozno shodila(20 m)) toda hodi tako kot je prav. Nič postrani,ali kako drugače.
Še enkrat pa poudarjam,da nimam nič proti specialistom,samo eni to delo z otroci delajo s srcem,eni pa zato,ker ga pač morajo.
Denverjev test,si ga lahko snameš dol iz interneta. Tam so normativi,kaj naj bi otrok v določenem obdobju obvladal.
Za moje pojme-modna muha,ki so jo privlekli iz Amerike.
Sej kot sem napisala pri moji 15 letni nedonošenki,takrat ni bilo tega testa,pa je zdej čist normalna,ena izmed boljših učencev v šoli.
Kaj naj rečem na to?
Denverjev test imajo zdravniki pri sistematskem pregledu in gledajo kaj naj bi otrok pri določeni starosti znal. Za 3 leta se točno ne spomnim, ampak sva imela pred kratkim za 5 let. Recimo kje živimo-v hiši, kaj je banana-sadje… Gledajo umske sposobnosti, potem npr. če zna stati na eni nogi, določeno št. kock iz katerih mora sestaviti stolp, narisati ravno črto… Tako na splošno celotnega otroka.
Pri nas ko smo imeli 1. sitematski, mislim da je bil pri letu in pol, mi je zdravnica, ki je nadomeščala našo omenila da ni vse OK. Zelo dolgo je govoril po svoje muca=znza, otroci=sasci, igrati=gi… Doma smo ga razumeli, drugi ne. No tale nadomestna (naša je bila na bolniški) mi je svetovala pregled v razvojni. Že nasploh tudi kadar je bil otrok bolan se mi je zdela zelo antipatična. Jaz sem vztrajala pri tem, da je z mojim otrokom vse ok, tako da sva imela čez en mesec še enkrat in je takrat naredil vse.
Verjetno bi že takrat izvedeli, če ne bi bila jaz trmasta. Pri 3 letih pa spada psiholog k sistematiki. Do tretjega leta naj bi bil razvoj v redu. Če sem našo pediatrinjo na kaj opozorila, me je potolažila, da eni prej eni kasneje. Psihologinja je to opazila, pregledali so ga še logopedinja, specialna pedagoginja in v razvojni ambulanti. Dobili smo strokovno mnenje, potem pa je diagnozo potrdila še dr.Macedonijeva.
O znakih si lahko veliko preberete na spletni strani http://www.avtizem.org in http://www.avtizem.com.
Pri nas je bil najbolj nenavaden govor, nikoli se ni plazil, sebi je govoril ti, meni jaz. Slabša motorika, finamotorika še huje. Zanimanje za določene stvari-pri nas so to avti-ampak to že tako obsedeno zanimanje. Na pamet si zapomne tekst, ki ga prebere enkrat. Štetje-pri 3,5 letih je štel že do 100. Bere tekoče od 4. leta male in velike tiskane črke.
Joj, kot bi poslušala sebe. Moj bo tudi decembra 3 leta, sem ga peljala k zdravniki zaradi prehlada, tam se je drl, ker se pri zdravnikih pač dere, dokler ne pride iz ambulante in smo fasali psihologa, sum na avtizem itd. Tudi moj bolj slabo govori, ampak je rekla zdravnica, da to ni tak problem, kot to, da se v ambulanti ni nehal dreti. Nikjer drugje se ne dere, povedala sem, da sicer igra z otroci ni problem, ona pa, da njej ni uspelo navezati očesnega kontakta….
Seveda sem potem prebrala vse o avtizmu, najprej sem bila že čisto prepričana, da ima avtizem, potem, da ga imam tudi jaz in mož in starejši sin, potem sem se pa pomirila, ker se mi zdi čisto normalen, mogoče malo razvajen fantek. Jaz bi rekla, da je to zdaj neka moda.
anajmad* zdaj se mi zdi vaša zgodba drugačna. To je res popolnoma nestrokovno, da gre potem razlagati okoli, da punčka ni naredila testa. Včasih ima otrok slab dan, pa ne sodeloval, ali pa mu je nekdo antipatičen… To se čisto strinjam, da niso vsi zdravniki, specialisti v redu, ampak večina je.
Guess, res je že malo modna muha. Če otrok ne pogleda v oči še ne pomeni, da je avtist :)). Zdaj je že kar malo moderno, da se s tem ukvarjajo. Ampak saj v razvojni in tudi Macedonijeva, gledajo v bistvu vse, ne samo en drobec – od rojstva naprej. Jaz imam zelo veliko srečo, da je moj otrok avtist, ki z nekaterimi posebnostmi dokaj normalno funkcionira. Imamo pa ta problem, da ljudje, ki ne vedo zakaj gre mislijo, da je zelo razvajen in mu pustimo, da dela kar hoče.
Ne mislim, da je trma avtizem. Trma je trma. Ampak moj otrok se ponavadi na mestih, kjer je zelo hrupno, gneča… vrže na tla. Jaz to ignoriram, ker ga tako najhitreje mine. So mi povedali strokovnjaki, da to njemu pomaga, zaradi motenj senzorike. Hrup, svetloba… Baje da tako najlaže pride k sebi. Tega je vedno manj. In potem slišiš ljudi, ki gredo mimo, komentirati v stilu, kok je razvajen.
Avtist z nekaterimi posebnostmi sem mislila, s posebnostmi glede na otroke, ki niso avtistični. V smislu, da nima tako velikih posebnosti, kakor mogoče kakšen avtist njegove starosti, ki ima še hujšo obliko avtizma.