10 let lazi
Lep oozdrav.
Sem nova med vami. Pišem zato ker imam problem. Sem porocena in z mozem sva imela mislim da dober zakon. Je kemija, je strast, je se vedno ljubezen…vse pa je malo izrabljeno, saj veza traja ze 15 let. Seksala sva od 3 do 4 krat na teden. Imava otroka. Par dni nazaj sem zvedela (kako sem zvedela sem opisala v odgovoru na temo visenje na racunalniku), da me moz ze ves cas zakona vara. Pravi, da so to le sportne avanture.Ves cas mi je lagal. Nisem sumila popolnoma nic, ceprav sem vedno mislila, da bi jaz to takoj ugotovila. Hladnokrvno mi je lagal in seksal z drugimi. Pravi, da ni imel slabe vesti, ker je to le seks. To se mu ne zdi nic taksnega. Zdaj je cist bad, jaz pa tudi. Sprasujem se o njegovih vrednotah.Kje je tu morala?Nobene slabe vesti celih 10 let.Ne spim ne jem.Naj ostanem ali grem (z otroci seveda)? Naj mu odpustim ?Pripravljen je sodelovati v vseh mogocih terapijah….vendar je to ze vzorec njegovega obnasanja. Ali se lahko spremeni ? In ali mu bom sploh se lahko verjela ?
Ajka
Zanj je to le seks in to se mu ne zdi nic taksnega. Ce ga ne bi dobili, bi to pocel se naprej. Zdaj mu je seveda hudo, ker noce izgubiti druzine/hise/gospodinje, vendar mu prej vasa custva niso bila problem, saj vam nikoli ni nameraval povedati.
Sprijaznite se s tem, da je vas moz celo vaso vezo pocel natanko tisto, kar je hotel, pri cemer ga ni brigalo ne za vasa custva ne za druzino. Je popolnoma egoisticen in nezrel za razmerje. Ne vem, kaj lahko terapija spremeni pri njegovi starosti in vzorcih, vsekakor pa bi bila potrebna dolga leta, da bi bil sploh kaksne efekt. Po mojem vi nimate casa cakati sto let.
V taksnem razmerju boste izgubili vse samospostovanje in ga boste tudi (upraviceno) vseskozi sumnicili, kar vas bo vseskozi razziralo. Najpomembnejse v zivljenju je samospostovanje. Ce ga boste zapustili, bo seveda tezko, vndar boste zelo zrasli v svojih oceh in nase boste ponosni. Ne zasluzite si tega. Boljse je, da ste sami, kot pa z brezobzirnim egoistom, ki se ozira samo nase.
Lahko da je zasvojen s sexom, za to bolezen pa obstajajo terapije kot za odvajanje od alkohola….
Celo knjiga zdravljenega odvisnika od sexa je te dni izšla, možakar pa se je zdravil pri dr. Rozmanovi.
Kot je povedal v oddaji studio city, je to dejansko zasvojenost, ko ne čutiš drugega do ženske (tudi do žene) kot potrebo po sexu. Pri tem ni meja, kot jih nima alkoholik ali drogeraš…
Je pa to ozdravljiva zasvojenost, seveda z njegovo voljo in še bolje, s tvojo podporo!
Odvisno je od tebe, kako boš zmogla razumeti to njegovo vedenje, koliko bodo s tem(so že) prizadeta čustva….
Jaz sem v vezi tudi že več kot 15 let, pa menim, da ne gre za naveličanost ali za dolgo dobo….enostavno menim, da vi2 vseh teh 10 let nista imela prave komunikacije, niti zaupanja….ker….dvomim, da bi mi mož lahko skrival veliko skokov z drugimi ženskami….če človeka opazuješ, se z njim pogovarjaš…mu zaupaš, potem težko prikriva pred teboj nekaj tako velikega. Enako mislim zase, da si ne predstavljam, kljub moji veliki domišliji, pred njim iskati izgovore in priložnosti, ko bi se redno s kom dobivala….
Veliko dela vaju čaka, če si sploh želiš vztrajati v tem zakonu!
Je pa nekaj gotovo, da on rabi pomoč, s tabo ali pa sam….pa tudi zate bi bilo dobro, če bi ti njegovo stanje razložil kak strokovnjak (če je to res, kakor ti je mož priznal…da je šlo zgolj za sex)
No, slo je tako za porocene zenske z mozem in otroci kot tudi za precej mlajse samske frajle ali starejse zenske.
Posumila nisem popolnoma nic, ker sem mu totalno zaupala. S tem, da je bil njegov odnos do mene v redu. Se je vedno ukvarjal z mano in mu nikoli ni bilo dovolj casa, ki sva ga prezivela skupaj.
Nisem ga se brcnila v rit.
Bom poskusila it cez to. On je pripravljen na vse; dolge pogovore, terapijo- ze obiskuje terapevta….temu dvojnemu zivljenju se popolnom odpovedati.
Nauciti pa se moram postaviti se zase, ker mislim, da je to moj problem. On namrec zase krasno poskrbi, jaz pa poskrbeti zase ne znam .
Na tole zadnje, ko si napisala ti šele odgovarjam. Prav razmišljaš! Ne strinjam se s komentarji in nasveti predhodnic, da ga brcni v rit. Če bi tako vse razmišljale, bi bil v družinah dejansko kaos še večji, kot je. Ja, brcniti v rit, se strinjam, toda dekle fanta, ko šele hodita skupaj in ko ugotovi to napako pri njem. Ko pa je tu družina, je treba gledati širše in marsikaj odpustiti. Iz tvojega pisma pa je razvidno, da je mož pripravljen marsikaj narediti in da je ljubeč do tebe. Vem, da boli in je rana velika. Toda prehod skozi to preizkušnjo vaju lahko oba dvigne na višji nivo. Tudi jaz sem pred časom pisala na ta forum in vse so mi svetovale “brcni ga v rit” (čudno, nobenega moškega, ali skoraj nobenega ni na tem forumu). Jaz pa sem uporabila svojo glavo, ker kljub hudi prevari, ki mi jo je storil mož (ni bil le skok čez plot, ampak čustvena navezanost) ga nisem brcnila. Ne kažem več hudega obraza, nisem več osorna, ampak ljubezniva. In s tem je marsikaj drugače. Predvsem pa je družina bolj zadovoljna. Če nekaj daš, se ti stotero povrne. Enostavno to, kar piše v Svetem pismu. To je res knjiga vseh knjig.
Vso srečo ti želim!
Prevarana, vsaka čast za post. Danes zakonci komaj čakajo,da je kaj narobe in se ločijo. To je postala moda, kolikor vidim.
Ajka, če je mož tak kakor ga opisuješ zdaj, mu oprosti. Pozabila boš na to, verjemi- samo včasih se ti bo malo po mislih sprehodilo -ne bo pa boleče.
Edino ti lahko ohraniš družino in očeta svojim otrokom.
Trenutno sem precej v slabem stanju. Po daljsih pogovorih z mozem sva oba ugotovila, da je zasvojen s pornografijo (vsakdan je po vec ur visel na racunalniku in iskal pronografsko vsebino, predvsem v sluzbi) kot tudi s seksom oziroma z razmisljanjem o seksu.
To je ze en tak vzorec obnasanja, ki ga bo tezko spremenil, ceprav pravi, da mu trenutno ni nic do tega. Prej pa je to pocel vsak dan- vec let.
Vzgojena sem tako, da se v zakonu tudi kaj potrpi. Mislim, da je druzina vredna tega. Sploh, ker je tudi on pripravljen to popraviti. In ve, da se mora zdraviti in, da njegovo obnasanje ni normalno. Ne vem pa kako naj zivim tako, da se bo mogoce spremenil mogoce pa mu ne bo uspelo. Uspeh je namrec pogojen. Nobene varnosti.Zame. Za otroka. Ceprav je zdaj prav krasen ocka in moz. Sem na stalnem vrtiljaku custev. En dan gor, drugi cist dol, kaksen dan malo odmislim in mi uspe biti normalna…..
Pred vsemi pa se pretvarjam, ker o tem ne morem z nikomur govoriti. Moje prijateljice imajo vse o tem (mislim varanju) izdelano jasno mnenje po vzorcu; tega ne bi nikoli tolerirala….
To, da je dober mož in oče zadnje čase, moraš ceniti. Očitno je pripravljen stvari popraviti. Popolnoma te razumem, ko govoriš o svojih vzponih in padcih, ker jih imam tudi sama. Bodite čim več skupaj in se pogovarjajte. Pojdita na sprehod. Ne očitaj mi ničesar. Kadar ti je hudo, govori o svojih občutkih, ne o tem, kako te je prizadel. Bodi vesela, da se pogovarjata. Jaz bi za pol ure pogovora z možem dala vse. S pogovorom se reši skorajda vse. Jaz o svojih problemih v moji okolici ne govorim. Če sem se hotela izpovedati o svoji bolečini, sem šla kilometre daleč in našla osebo, ki me je poslušala. Javno mnenje je seveda tako, da se takih stvari ne tolerira. Seveda po liniji najmanjšega odpora. Lahko se je ločiti, težje pa je odpustiti in živeti naprej. Toda to se vam bo bogato poplačalo. Predvsem pa boste naredili uslugo otroku. Življenje nalaga vsakemu probleme. Enemu take, drugemu drugačne. Ne mislite, da če bi moža zapustili, da bi bili rešeni vseh problemov. Za prvim ovinkom že čakajo drugi in drugačni. V primeru, ko ni maltretiranja, grožnje, vpitja, nasilja, ločitev po moje ni potrebna, če je le še ljubezen. Zagovarjam pa ločitev v primerih, ki so našteti zgoraj, ker pri tem trpijo vsi, predvsem pa otroci. Če boste dobroto, ki vam jo sedaj naklanja mož sprejeli in mu jo vračali, se vam bo bogato obrestovalo. Iz svojih izkušenj vam povem, da se mi vse dobro, ki ga dam povrne v dvojni meri. Včasih, priznam je zelo težko. Moja mama, ki je že pokojna je rada rekla: Življenje je bojevanje, za vsakim grmom skritih sto prevar!
Pogumno in lep pozdrav!
Razvrednotenje, ki ste ga doživela, vas je zelo prizadelo. Verjela ste v moža, v zakon, v obljubo, ki vam jo je dal, da vam bo zvest. Po petnajstih letih odnosa, je ostala še samo žalost in obup. Ne morete razumetu, da se vam to res dogaja. Kod da ste v čudni mori, iz katere se boste zbudila. Počutite se osramočeno, ponižano, razvrednoteno in izdano. Ne veste ali bi ostala, ali šla, saj veste, da mu ne boste mogla več zaupati. Sedaj je pripravljen narediti vse, samo, da bi ostala. Sprašujete se, kje so njegove vrednote, kakšna je njegova morala? Ali so vsa ta leta ena sama laž in kdo je sploh ta moški ob vas?
Zakaj toliko skrivalnic petnajst let? In vi niste ničesar čutila? Čemu te skrivnosti, ki so prisotne že tako dolgo in kot temna senca ležijo skrite v krivdi, strahu pred odkritjem, lažmi, sramu, preziru. Kakšen je bil vajin odnos vsa ta leta? Je bil res poln ljubezni in strasti, kot govorite? Ali je vse to le iluzija?
Zmedena ste, obupana in prestrašena, saj čutite, da vas je mož izdal in to brez slabe vesti.
Veliko bo potrebno narediti na odnosu, da bosta spet vzpovstavila zaupanje. Terapija je lahko rešitev, v kolikor je resnično pripravljen graditi odnos z vami in se spremeniti. To pomeni, da mora popolnoma prenehati s svojimi igricami in skrivalnicami, drugače mu ne boste mogla več zaupati. Na terapiji bo prišel v stik s potlačenimi čutenji, ki ga kar vodijo v življenju, ker niso predelana. Ko bo prišel v stik s sramom in gnusom v sebi, bo lahko spremenil vzorec svojega obnašanja. Rešitev torej obstaja. Sama se boste morala odločiti ali boste nadaljevala ta odnos ali ga prekinilia, ker ste preveč razočarana, da bi lahko še živela z njim.
IZ FORUMA -ČUSTVENA INTELIGENCA
“Re: prevarana? kako ponovno zaupati?
Avtor: jana
Datum: 21-06-06 10:42
Oh, kako so vse naše zgodbe podobne (tvoja, moja, drugi odgovori)
1. on vara
2. ona se sekira
3. ona bi delala na sebi in na razmerju
4. on bi enostavno in na izi šel dalje (oz. »pozabi že enkrat« oz. »saj bi bilo nič« oz. »kaj hočeš« oz. »saj ne bom nikoli več« oz. »saj vidiš, da te imam rad« oz. »saj sem priden«…)
5. po določenem obdobju delanja na sebi je ona »vsa siva« (oz. bolna oz. depresivna…) in njemu ni več všeč
6. tako razmerje je njemu prenaporno in a) zopet vara ali b)odide
Mogoče se na 100 takih zgodb najde ena, v kateri se moški v točki 4 obnaša drugače in tudi on »začne delati na sebi« in je izhod morda drugačen.
In – da bom čisto pravičniška: na 100 zgodb o takih moških se najde ena zgodba o podobni ženski, ki vara in je nič ne briga, saj »te imam vseeno rada«.
Mislim, da bi bilo enostavneje, bolj realno in smiselno, če bi ženske znale reagirati tako kot moški: Prevaral me je, grem!
Tako pa (zaradi vzorcev in odvisniških potreb in nezdravih navezanosti) ostajamo v slabi razmerjih, skušamo izboljšati sebe, skušamo popraviti razmerje…
Mateja – pet let nazaj sem jaz opravila prav vse korake, kot jih delaš ti. Trajalo je kakšne 4 leta: šok, žalost, tuhtanje, iskanje, rast…
Po dolgem obdobju, ko sem bila »vsa siva« od sekiranja, žalosti, nepotolaženega nezaupanja in sem »rabila strokovno pomoč« (po njegovem in, žalostno, tudi po svojem mnenju)….
sem ugotovila, da sem tudi vsa sončna in nova in drugačna in da ne maram tipa, ki je površinski, nedorasel, njegovi pojmi o ljubezni pa ne segajo preko najstniških idej o zaljubljenosti in seksu… Dober občutek, moja znova najdena sončnost.
Mi ti ne moremo svetovati (da ga pusti ali ostani z njim). Sama boš morala priti do zaključka. Rada bi samo rekla, da ne idealiziraj njegove sedanje »ljubezni«, ki se kaže v pretiranih izbruhih dokazil in tudi egoističnem zanemarjanju tvoje žalosti. “
CITAT : Vzgojena sem tako, da se v zakonu tudi kaj potrpi. Mislim, da je druzina vredna tega
Tako razmišlja večina ženske ,moški to dobro vedo.In na to računajo.
Zato jim ni treba nič potrpet.Veselo uživajo življenje
BODO ŽENSKE PRIŠLE KDAJ NA TAK NIVO ?
VEDI , DA VOLK DLAKO MENJA , NRAVI PA NE !
KAMELEON PRIDE OB VSAKEM ČASU
S PRAVO BARVO NA DAN
LP
še nekaj
© http://www.Lepa-si.com
aktualni trendi – arhiv
Ljudje brez obrazov, ljudje z dvema obrazoma …
Dogodki zadnjih nekaj dni so me napeljali na vprašanje, kako dobro poznamo ljudi, s katerimi živimo? Bom raje drugače vprašala: kako dobro mislimo, da jih poznamo? Včasih se izkaže, da o tem človeku vendarle ne vemo ničesar.
Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je nek znanec živel dvojno, če ne kar trojno življenje, pa ni tajni agent ali kaj takšnega. Je čisto ‘običajen’ moški. Tako zelo običajen, da si je zamislil kar tri ženske hkrati; svojo ženo in (najmanj) dve ljubici. Seveda, kot je običaj, je sedaj že bivša žena, izvedela zadnja, kaj se gre njen soprog. Pač, fant se je odločil, da bo njegova zaposlitev biti – mož ter ljubimec. Tisto, za kar se je rodil. In če pogledamo iz njegove strani, le kaj mu je manjkalo? Imel je poln želodec, streho nad glavo, obleko in obutev, ženske so ga zalagale s prav posebnim tobakom ter skrbele, da je bil njegov jekleni konjiček vedno v stanju pripravljenosti. Njemu je le moral teči jezik kot namazan, pa paziti je bilo treba, kateri je kaj rekel ali obljubil.Vse ostalo je stvar iznajdljivosti. Bila sem več kot le presenečena, misleč, da se to dogaja zgolj na televiziji ali v tretjerazrednem tisku.
Po drugi strani pa to ni osamljen primer. Zdi se, da to postaja nadvse privlačna opcija za številne moške. Kakšni so in zakaj se odločajo za tovrsten način življenja, to pustimo za kakšen drug uvodnik. Bolj me zanima, kako jim uspeva. So krive ženske, ki se jim pustijo pretentati? Morda ne vidijo ali pa nočejo videti in vedeti, kaj se dogaja za njihovim hrbtom? So v modi svobodne zveze? Ali pa jih je strah, da bodo ostale same in se zato dajo preslepiti?
Lahko si le predstavljam ( in upam, da bo pri tem tudi ostalo ), kakšen šok doživi človek, ko ugotovi, da njegov bližnji ni ista Metka ali Boris, kot ga/jo on pozna. Ko izve, da ima nekje še eno stanovanje ali hišo, da živi tam z drugim partnerjem ali celo z družino, da prijateljuje z ljudmi, za katere on še nikoli ni slišal ali jih videl, da se z njimi obnaša popolnoma drugače itd., itd. Ne morem reči drugega, kot da mi je za tega reveža žal. Namreč, ni težava v tem, da je tistemu moškemu ali dekletu v resnici ime Bine ali Mateja, pač pa se sesuje celotna podoba sveta, kako tudi ne, če je grajena na lažeh. Zdi se, kot da človek nikoli ni zares živel, da je njegovo dotedanje življenje zgolj iluzija, nekakšna slaba predstava. Na primer, spominja se svojega zadnjega rojstnega dne, ko ga je Metka presenetila z večerjo in vstopnico za matinejo, spominja se, kako sta se skupaj smejala prigodam na odru, vendar se hkrati zave, da je bilo vse skupaj zlagano. Ni več srečnih spominov, pa tudi prave, pristne preteklosti ne. Žal pa ne niti prihodnosti. Lahko je reči, da je edino pametno zapreti vrata za takim človekom, a eno je govoriti … Najtežja naloga je povrniti si zaupanje v svet in ljudi in marsikdo se niti ne trudi zašiti rane. Rane, ki boli in skeli celo življenje, samo zato, ker je dal preslepiti upanju na boljši in lepši jutri.
Sabina Jagodnik
LP
še nekaj o moški pripravljenosti popravljanja- iz moške glave
Forum družina in partnerski odnosi
RE: Kriza
5.12.2006 13:04:17
Tjazy
Lej se neki probi met vedno pred ocmi… Ko moski vidi, da je sel predalec.. zadevo na hitro zgladi.. s cim manj besedami in s cimbolj ucinkovitimi besedami .. in to zato, da gre lahko dalje.. s tistim kar si je pac zamislu.. pa ni samo moski taksen..
Kar se je kuhalo 3 mesce.. je lahko v 3 minutah zglajeno.. brez problema.. sam ce je t’prav motiv odzadi..
RES PRAVI KAMELEON
LP
Pozdravljeni,
sam sem objavil temo z naslovom Žena 3 leta varala – Kaj sedaj? in če želite deliti z menoj vašo izkušnjo, bom z veseljem jaz tudi svojo.
Mogoče si bova s kakšnim nasvetom v pomoč.
Moj email je:
[email protected]
Upam, da mi boste pisali.
Hvala lepa
Lep pozdrav
Mare
Ze nekaj casa se nisem javila. Prebrala sem se nekaj vasih odgovorov. sploh zadnja tri od pogled so mi dala misliti.
Npr. volk menja dlako…..Tudi Maretovo zgodbo sem prebrala.Veliko nas je s podobnimi izkusnjami.
Trenutno mi je zelo tezko in pomaga mi le branje različnih usod ljudi na tem forumu. Vidim, da nisem edina v tezkih zivljenskih preizkusnjah.
Poskusam vztrajati v zakonu in vcasih se mi zdi, da bo slo. So pa dnevi, kot je npr. danes in se kar nekaj predtem, ko se mi zdi to utopicno.
Moz mi je baje zvest. Pravi , da mu niti malo ne manjka varanja, visenja na porno straneh ….Hodiva na posvetovalnico, kjer smo ugotovili, da je imel kar precej nenavadno vzgojo, ki mu je pusila pecate na njegovi osebnosti. Najvecji problem je ta, da ne cuti krivde glede tega, da me je varal, tega ga ni nic sram…Mu je samo zoprno zaradi mene, ker ima zato sranje z mano. Vse je racionalno. Pri tem pa nic ne cuti. To ni nic taksnega.
Kako pa clovek potem tega ne dela vec. ce mu je to cist v redu pocetje ?
Poznam kar nekaj zensk, ki so obremenjene s tem kolikokrat jo kdo pogleda, kako je komu vsec, non stop potrebujejo potrjevanje od moskih, o pa nov sodelavec, pa se rihta zanj, pa zafrkancije na seks…Tudi doma imajo kar nekaj potrjevanja s strani mozov, ampak to nekako ni vec zanimivo. So ljudje, ki potrebujejo non stop eno kurjenje z
nasprotnim spolom, ene iskrice….Ne recem, ko sem bila se samska in sem hodila ven, sem bila tudi jaz na tem, poznam taksno obnasanje, bolj ali manj, ampak dobro, ko pa imaš enega stalnega partnerja, pa se s tem ne obremenjujes več.
Bojim se, da je tudi moj eden taksnih, ki se jim zdi cist prevec fajn, ce se zenske zanimajo zanj….in bo vedno kaksna taksna, ki se ji ne bo mogel upreti.
Kaj mislite o tem ?
A.