V soboto, 25.8., so se iz Zagreba na Hrvaškem vrnili slovenski športniki, ki so slovanske barve zastopali na 7. evropskih športnih igrah dializnih in transplantiranih bolnikov. Iger, ki so potekale med 18. in 25. avgustom, se je udeležilo približno 400 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz 28 držav. 20-članska ekipa slovenskih športnikov se je v domovino vrnila ovenčana z 51 medaljami. Dosegli so drugo mesto med ekipami po številu medalj, kar je izvrsten uspeh in doslej na igrah njihov največji izkupiček.
Igre je organiziralo Hrvaško društvo transplant pod okriljem Evropske športne zveze dializnih in transplantiranih bolnikov (ETDSF). Hrvaška je v zadnjih petih letih dosegla izjemen razvoj v transplantacijski dejavnosti. Skozi igre so želeli evropski in tudi domači hrvaški javnosti predstaviti uspeh hrvaškega transplantacijskega programa in predstaviti uspešno rehabilitacijo bolnikov, ki jo bolnikom prinese presaditev organa ali tkiva, saj so se sposobni tudi športno udejstvovati, je povedala Tanja Watz, predsednica društva in organizacijskega odbora iger.
Med slovenskimi udeleženci, ki so se iger udeležili v organizaciji Športnega društva dializnih in transplantiranih bolnikov in Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, so bili štirje dializni bolniki, bolnik s presajenim kostnim mozgom, drugi pa imajo presajeno ledvico. Najuspešnejša športna disciplina za slovenske športnike na igrah je že tradicionalno bovling, zadnjih nekaj let pa tudi petanka in pikado, je povedal vodja slovenske ekipe Boris Pušnik, predsednik Športnega društva dializnih in transplantiranih bolnikov. Nastopili so še v plavanju, namiznem tenisu, badmintonu in atletskih disciplinah skok v višino, met žogice, suvanje krogle, tek na 1500, 100 in 200 metrov, hitra hoja na pet km in met diska. Prav vsak tekmovalec se je domov vrnil z vsaj eno osvojeno kolajno, je povedal Pušnik. Tekmovalci so sicer razdeljeni v dve kategoriji, dializni oziroma transplantirani bolniki, in starostne skupine. Pomerijo se tudi v golfu, kolesarjenju na čas in cestni dirki, tenisu, odbojki, minigolfu, minimaratonu in skoku v daljino. Nastopijo lahko tekmovalci, ki se zdravijo z dializo in tekmovalci s presajenim kostnim mozgom ali organi, kot so ledvica, srce, pljuča, jetra, trebušna slinavka oziroma različne kombinacije presajenih organov.
Slovenski dializni in transplantirani bolniki se evropskih in športnih iger – oboje potekajo izmenično vsako drugo leto, na svetovnih igrah pa lahko za razliko od evropskih iger nastopijo samo bolniki s presajenimi organi in tkivi – udeležujejo redno in v večjem številu od leta 2002 dalje. Veliko udeležencev je na igre začelo hoditi še kot dializni bolniki, a jih je bila večina v zadnjem desetletju presajenih. Med letošnjimi udeleženci se jih je iger pet udeležilo prvič. Med njimi sta bila tudi 54-letni Henrik Semenič iz Podnanosa, ki z odpovedjo ledvic živi že 29 let, in 49-letni Andrej Mihelič iz Maribora, oba se zdravita z dializo. Kot je povedal Mihelič, ki je nastopil v teku na 100 in 200 m in v bovlingu, se je za sodelovanje na igrah odločil, da kot dializni bolnik preveri svoje sposobnosti. »Ugotovil sem, da sem konkurenčen, tudi v primerjavi s transplantiranimi, saj sem v tekih osvojil srebrni medalji in sem bil ne samo najhitrejši med dializnimi bolniki, pač pa tudi hitrejši od vseh transplantiranih tekmovalcev razen enega,« je povedal Mihelič, ki se z dializo zdravi dve leti in si želi, da bi mu čim prej presadili ledvico.
Hrvaška je bila še pred desetimi leti na repu držav po številu darovalcev organov in opravljenih presaditvah, danes pa so vodilni v svetu po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev ter opravljenih presaditvah ledvic in jeter na milijon prebivalcev. Zahvaljujoč rekordnemu številu darovalcev organov v 2011 so v tem letu dosegli tudi rekordno število presajenih organov: presadili so 413 organov, med temi so 239 bolnikom presadili ledvico, 124 bolnikom jetra, 38 bolnikom srce in 12 bolnikom pljuča. Kot je povedala Mirela Bušić, glavna koordinatorica za transplantacijsko dejavnost pri hrvaškem Ministrstvu za zdravje, je ta uspeh rezultat velike politične podpore, ki so jo na Hrvaškem namenili razvoju transplantacijske dejavnosti. Ogrodje sistema so transplantacijski koordinatorji v bolnišnicah. To so zdravniki, zaposleni na intenzivnih enotah, ki spremljajo, kateri umrli bolniki bi lahko darovali organe. Zelo veliko število presaditev ledvic, ki so jih opravili v zadnjih letih, je tudi zelo zmanjšalo število dializnih bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice. Tako trenutno na presaditev ledvice čaka osem odstotkov dializnih bolnikov, kar je po besedah Mirele Buršić malo. Meni pa, da je to realna situacija in da je na Hrvaškem dejansko začelo zmanjkovati za presaditev primernih dializnih bolnikov, je povedala na strokovnem simpoziju, ki so ga pripravili v okviru Evropskih iger dializnih in transplantiranih bolnikov.
