Izredne zimske razmere so v zadnjih dneh povzročile veliko škodo; izpad električne energije je prizadel številna gospodinjstva po vsej Sloveniji, podrta drevesa, pa še vedno ovirajo tudi promet. Verjamemo, da se številni naši zavarovanci te dni sprašujejo, kako ravnati, kdaj lahko prijavijo škodo, kje, kdaj so upravičeni do odškodnine itd. Za vas smo zbrali najbolj pogosta vprašanja, ki jih v zadnjih dneh dobivamo, in odgovore, s katerimi vam želimo pomagati, da boste čim prej lahko poskrbeli zase in svoje premoženje.
ZAVAROVALNA KRITJA:
Katero zavarovanje krije škodo, ki jo lahko povzroči padec drevesa ali teža snega?
Škoda zaradi padca drevesa kot tudi škoda zaradi teže snega je krita v okviru paketa C za zavarovanje DOM-a, rizik teže snega pa je mogoče vključiti kot razširitev zavarovalnega kritja v požarne police za zavarovanje zgradb in premičnin.
Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči padec drevesa ali veje na zavarovani zgradbi ali premičninah v njej, zaradi nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega dogodka – v tem primeru žled.
V primeru škode, ki jo povzroči teža snega z žledom, pa zavarovanje krije fizično škodo na zavarovani zgradbi in zavarovanih premičninah v njej. Krita je tudi škoda, če sneg z žledom vrže ali podre na zavarovano zgradbo kakšen predmet. Škoda je krita le, če teža snega z žledom po m2 presega 100 kg in če je nastala v manj kot 24 urah, odkar je prenehalo snežiti. Stroškov za odstranitev snega zavarovanje ne krije.
Kdo je odgovoren za škodo, ki jo povzroči sneg ali led, ki pade s strehe stavbe?
Za škodo, ki nastane, če s strehe stavbe pade led ali sneg, lahko odgovarja imetnik stavbe, s katere je stvar padla. Iz tega izhaja, da bi v primerih ugotovljene odgovornosti moral plačati tudi odškodnino, ki zaradi padca stvari nastane naključnemu sprehajalcu ali lastniku poškodovanega avtomobila. Če lastniki javnih stavb oziroma upravnik večstanovanjskih stavb v imenu etažnih lastnikov zavarujejo tudi splošno odgovornost iz hišne oziroma zemljiške posesti, kar je običaj, škodo v primeru ugotovljene odgovornosti izplača zavarovalnica. Če bi se opisani škodni primer zgodil na zasebnem zemljišču (v primeru individualne stanovanjske hiše), bi bil lahko odgovoren imetnik takšne nepremičnine. Zato je priporočljivo, da ima ta zasebnik sklenjeno paketno zavarovanje doma, ki med drugim vsebuje tudi kritje splošne odgovornosti iz zemljiške posesti. Če zasebnik, kot lastnik ali kot najemnik takšne nepremičnine, nima sklenjenega ustreznega zavarovanja, mora sam nositi breme izplačila potencialne škode iz tega naslova.
Kaj pa če veje, drevo ali sneg padejo na avto?
Za lastnika vozila, ki ima kasko zavarovanje, je najenostavneje, da povračilo škode uveljavlja iz naslova kasko zavarovanja.
Zavarovanje splošnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki je posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, ki nastanejo:
- v prometu in mirovanju: prometna nesreča, trčenje, prevrnitev, zdrs ali padec vozila, udarec ali padec kakega predmeta, snega ter ledenih sveč; zaradi dejanj tretjih oseb: nasilno ali objestno dejanje, manifestacije in demonstracije;
- zaradi posebnih dogodkov: padec zračnega plovila, pomoč poškodovanim osebam, preprečevanje večje škode na stvareh (ravnanje v skrajni sili).
PRIJAVA ŠKODE:
Kako ravnati ob obilnem sneženju?
Zavarovancem svetujemo, da ob obilnejšem sneženju odstranijo sneg predvsem s konstrukcij, ki obremenitve ne bi zdržale. To naj opravijo varno, ali pa izvedbo zaupajo strokovno usposobljenim izvajalcem. Ob tem želimo ljudi opozoriti, da je v ekstremnih vremenskih razmerah skrb za lastno varnost najpomembnejša.
Kako ravnati v primeru škode?
Če se soočite s škodo zaradi naravne nesreče, postopate po naslednjih petih korakih:
- najprej zavarujte človeška življenja;
- preprečite nadaljnjo škodo;
- če je le mogoče, naredite nekaj fotografij nastale škode;
- preverite zavarovano kritje na zavarovalnih policah in prijavite škodo;
- če so razmere varne, začnite s popravilom, istočasno pa poskrbite, da se do prihoda cenilca zavarovalnice ohranijo dokazila o nastali škodi.
Kako in kje prijaviti škodo?
Kljub temu, da za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, v primeru naravnih nesreč s prijavo ne hitite, saj bo zavarovalnica upoštevala tudi prijave, prejete po tem roku. Škodo lahko prijavite prek spletne strani www.triglav.si ali s pomočjo mobilne aplikacije za prijavo škode, ki je lahko brezplačno namestite preko Apple App Store in Google Play. Na voljo je tudi 24-urna dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555. Za pomoč pri prijavi škode se lahko obrnete tudi na svojega zavarovalnega zastopnika, na najbližje predstavništvo oz. zastopniško pisarno ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav. Pri prijavi škode čim natančneje navedite poškodovane stvari ter obvezno pripišite tudi telefonsko številko in številko transakcijskega računa za nakazilo škode.
Potrebna dokumentacija za hitro prijavo škode:
- številka zavarovalne police,
- številka vozniškega dovoljenja (ob prijavi škodnega primera iz zavarovanja avtomobilskega kaska),
- številka prometnega dovoljenja (ob prijavi škodnega primera iz zavarovanja avtomobilskega kaska).
Oglasno sporočilo
