Problematika vezana na uporabo prepovedanih drog doživlja v svetu dramatične spremembe. Medtem, ko se uporaba opiatov zmanjšuje, stopajo v ospredje nove sintetične droge, za katere mnoge države iščejo prave oblike regulacije, a se vedno na koncu pokažejo kot pomanjkljivi. Problem novih drog je v tem, da nenehoma nastajajo nove in nove droge, katerim je težko slediti. Dokler ni droga na listi prepovedanih drog je legalna in jo lahko preprodajajo brez kazni. Zato v Sloveniji, kakor hitro identificiramo novo drogo le to uvrstimo med prepovedane droge. Med uporabniki drog so te droge priljubljene, saj so poceni, se jih hitro dobi in se jih težko odkrije v urinu in krvi s pomočjo preprostih testov. Imajo pa te droge tudi resne zdravstvene posledice, katerih niti še ne poznamo vseh, saj imamo z njimi veliko premalo izkušenj, da bi lahko z gotovostjo trdili, kaj katera snov povzroča. Ravno zaradi njihove raznovrstnosti, nepredvidljivosti in velikega števila različnih drog je tudi otežena obravnava uporabnikov teh drog, ko doživijo nenadne zastrupitve z njimi. Običajno je le malo znanega o konkretni drogi in zdravniki lahko zdravijo osebe le simptomatsko in jim skušajo ohraniti življenje ter zmanjšati posledice uporabe teh drog na minimum.
Temeljno sporočilo, je, ne verjemite, da so nove droge nenevarne. Vsakodnevna sporočila, ki jih v EU prejemamo preko mreže zgodnjega odkrivanja drog nam povedo, da tudi zaradi uporabe sintetičnih drog prihaja do smrtnih primerov. To nam potrjujejo tudi naši zdravniki, ki se srečujejo z zastrupljenci, saj velikokrat le z največjim naporom ohranjajo življenja le teh.
Ob problematiki, ki se vsakodnevno zaostruje je nesprejemljivo, da ZZZS in drugi financerji programov zaradi krize zmanjšujejo sredstva za delovanje programov zdravljenja odvisnosti, ki se morajo vsakodnevno prilagajati novim potrebam uporabnikov drog in bi potrebovali zaradi novih trendov povečan obseg sredstev za svoje delovanje, saj morajo vključevati v svoje aktivnosti nove strokovnjake. Izkušnje iz drugih držav kažejo na to, da zmanjševanje sredstev za aktivnosti poveča tveganja za dodatne okužbe s HIV, hepatitisom C in tuberkulozo. Ob tako intenzivnem razvoju scene in hitrih spremembah na področju drog je potrebno povečati aktivnosti služb, ki delajo na tem področju in ne zmanjševati njihove operativne možnosti z zmanjševanjem finančnih sredstev, ki potegnejo za seboj zmanjševanje števila zaposlenih, zmanjšan dostop do pomoči s strani uporabnikov drog, povečanje števila okuženih s HIV in hepatitisom C ter večje število oseb odvisnih od drog na cesti, kjer se poveča število kriminalnih dejanj, kot so male kraje itd.
Razširjenost uporabe drog v Sloveniji
Študija uporabe drog v populaciji v starostni skupini 15 – 64 let je pokazala, da je kadarkoli v življenju uporabilo katerokoli prepovedano drogo 16,1% populacije v starosti 15 – 64 let. Marihuano je že uporabilo 15,8%, kokain 2,1%, ekstazi 2,1%, LSD 1%, amfetamine 0,9%, heroin 0,5% in nove droge 0,5%. Zadnji mesec je v isti populacijski skupini uporabilo marihuano 2,3%, kokain 0,1%, ekstazi 0,1%, amfetamine 0,1%, nove droge 0,1% prebivalstva. Pomembno je, da kljub relativno visokemu deležu uporabnikov marihuane kadarkoli v življenju, uporablja to drogo mesečno le 2,3%.
Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) spremlja uporabo drog med mladimi od leta 1995. Dostopnost do marihuana se je v teh letih močno povečala (graf 1).
Graf 1: Delež mladostnikov, ki so v letu 1995 in v letu 2011 ocenjevali, da je dostopnost do marihuana lahka
Mladi v Sloveniji ocenjujejo, da je redna uporaba marihuane manj nevarna za zdravje, kot redna uporaba alkohola (graf 2). 61% mladostnikov ocenjuje, da redna uporaba marihuane predstavlja visoko tveganje za zdravje in 6 odstotnih točk več mladostnikov ocenjuje, da predstavlja redno pitje alkohola visoko tveganje za zdravje.
Graf 2: Delež mladostnikov glede na to, kako ocenjujejo tveganje za zdravje pri redni uporabi alkohola in marihuane
Uporabo marihuane kadar koli v življenju med mladostniki starimi 15 – 16 let v Sloveniji sledimo s pomočjo raziskave ESPAD že od leta 1995. Leta 1995 je bil delež dijakov, ki je že kadarkoli v življenju uporabil marihuano nizek (13%). Kasneje je porasel v letu 2003 na 28%. Pri zadnji raziskavi leta 2011 je bil delež 23% (graf 3).
Graf 3: Delež mladostnikov v starosti 15 – 16 let v Sloveniji, ki so vsaj enkrat v življenju uporabili marihuano v letih od 1995 do 2011
Po številu umrlih zaradi neposredne uporabe drog na en milijon prebivalcev se v območju EU uvrščamo med države z nizko umrljivostjo, predvsem zato, ker imamo dobro organizirano mrežo obravnave zasvojenih z drogami in izvajamo že vrsto let programe zmanjševanja škode, kjer se načrtno deluje v smeri zmanjševanja smrtnosti. Ti rezultati bi bili še veliko boljši, če bi imeli programe varnih sob za injiciranje drog in predpisovanje heroina na recept (graf 4).
Graf 4: Število umrlih zaradi neposredne zastrupitve z drogo na en milijon prebivalcev v posamezni državi EU v letu 2010
Aktivni pristop k problematiki drog se kaže tudi v trendu števila umrlih v posameznem letu dni zaradi droge kot neposrednega vzroka smrti. Vsekakor je dobro, da se število smrti z leti niža. Kar je posledica aktivnega multidisciplinarnega pristopa k reševanju problematike odvisnosti od drog v Sloveniji (graf 5).
Graf 5: Število smrti po spolu in skupaj zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog v letih 1999 do 2012
Uporaba drog in zasvojenost z njimi predstavlja posebno problematiko tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora (zaporih). Okoli ena četrtina zaprtih oseb ima težave z drogami. V zaporih je organizirano zdravljenje zasvojenosti s strani zdravstva kot tudi obravnava uporabnikov drog s strani nevladnih organizacij. Manjka pa nam pomemben program zmanjševanja škode, ki bi omogočil dostop uporabnikom drog v zaporih do sterilnega pribora za injiciranje drog, ki je pomemben program pri zmanjševanju prekuženosti prebivalstva z hepatitisom C in HIV (graf 6).
Graf 6: Delež oseb na prestajanju zaporne kazni, ki je imelo težave zaradi uporabe drog v Sloveniji v letih 2003 – 2011
Število kaznivih dejanj in prekrškov skupaj na 100 000 prebivalcev je bilo v letu 2005 že nizko, a se v zadnjih letih povečuje (graf 7). Povečuje se tudi število odkritih laboratorijev za gojenje konoplje.
Graf 7: Število vseh kaznivih dejanj in prekrškov na 100 000 prebivalcev v Sloveniji od leta 1995 do 2012
Število nenadnih zastrupitev z drogami, zabeleženih v Ljubljanskem Kliničnem centru, je razvidno iz tabele 1. Zmanjšuje se število in hkrati tudi delež zastrupitev s heroinom, na drugi strani pa se povečuje število in delež zastrupitev s kanabisom, ki je med vsemi zastrupitvami v letu 2012 dosegla že 38% vseh zastrupitev. Opazen pa je tudi trend porasta zastrupitev s sintetičnimi drogami, kar je v skladu z ugotovitvami, da je med nami vse več uporabnikov sintetičnih drog.
Tabela 1: Število nenadnih zastrupitev v UKC Ljubljana po posameznem letu in po posameznih drogah.
V programih zdravljenja se spreminja struktura oseb zasvojenih z drogami glede na glavno drogo, ki jim dela težave in zaradi katere so vstopili v program. V ospredje prihajajo uporabniki drog, ki so imeli kot glavno drogo kanabis, ki jim je povzročala težave, zaradi katerih so se odločili vstopiti v program (Graf 8).
Graf 8: Delež uporabnikov drog, ki so ob prvem vstopu v program navedli kot glavno drogo, zaradi katere so vstopili v program, kanabis.
Z leti je med dolgoletnimi uporabniki programov preprečevanja in zdravljenja odvisnosti vse več oseb, ki imajo težave s kokainom, zasvojenostjo z zdravili in zasvojenostjo s kanabisom (graf 9). Ta vzorec je podoben kot je v zahodnih državah EU.
Graf 9: Delež stalnih uporabnikov programov CPZOPD, ki so v letih 2006 – 2012 kot glavno drogo imeli kokain, kanabis, benzodiazepine
Vir:
Milan Krek, Nacionalni inštitut za javno zdravje – Nacionalno poročilo 2013 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. NIJZ. Ljubljana 2013.
ESPAD, Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino 1995 – 2011. Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih. s sodelavci. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetni klinični center Ljubljana.
