fbpx

Skupaj smo v tem

Bolezni, Dogodki

Tudi letos tretji četrtek v novembru obeležili svetovni dan raka trebušne slinavke ali pankreasa in ob tej priložnosti Združenje EuropaColon Slovenija začenja dveletno vseslovensko kampanjo ozaveščanja, ki so jo poimenovali Skupaj smo v tem!

Cilj kampanje je v naslednjih letih čim več ljudi poučiti o simptomih ene najtežjih in najbolj zahrbtnih onkoloških bolezni, o kateri v širši javnosti zelo malo govorimo. Posledično nanjo nismo dovolj pozorni, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živijo le še štirje odstotki obolelih.

Kako razširjen je rak trebušne slinavke

Za ilustracijo: pri raku dojk je odstotek preživetja več kot 85-odstoten! Naj bo tokratni svetovni dan priložnost, da spregovorimo o raku trebušne slinavke in ga »postavimo na zemljevid!«

Za rakom trebušne slinavke v Sloveniji je v letu 2015 zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in niso več redki bolniki, mlajši od 40 let.

Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena največjih. Povprečno bolniki živijo 4.6 mesecev od diagnoze. Za nameček naj povemo, da se ta statistika v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila niti za kanec. Pri vseh ostalih rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno stoji ravna črta.

Skrajni čas je, da vsi, ki kakor koli sodelujemo pri obravnavi raka – to pa smo v resnici kar vsi – naredimo vse, da ta trend končno le spremenimo in iz ravne črte naredimo krivuljo navzgor. Kako?

»Z boljšo ozaveščenostjo in educiranostjo, s katero bodo ljudje lažje in predvsem hitreje prepoznavali znake in simptome raka trebušne slinavke in odšli k zdravniku čim prej po začetku težav. Prav zato smo začeli s kampanjo Skupaj smo v tem, s katero želimo izboljšati izrazito slabo statistiko in z ozaveščanjem Slovenk in Slovencev opozoriti na znake te težke bolezni in jih v primeru težav nagovoriti, da obiščejo zdravnika takoj, ko začutijo težave. In glede na to, da pri raku trebušne slinavke v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati presejalnega programa in kljub dvomom posameznikov o boljših rezultatih prepoznavanja bolezni, je ozaveščanje ključno pri zgodnjem prepoznavanju znakov te hude bolezni, še zlasti, ker po napovedih strokovnjakov rak trebušne slinavke močno raste in bo v desetih letih postal prvi rak po številu umrljivosti med vsemi rakavimi obolenji,« pravi Ivka Glas, predsednica Združenja in dodaja, da je zelo vesela, ker so kampanjo podprle poleg zdravnikov v štirih bolnišnicah in sorodnih društev bolnikov tudi številne občine v Sloveniji. 21. novembra zvečer je bilo po vsej državi z vijoličastimi lučmi v znak podpore ozaveščanju o tem raku osvetljenih več kot 50 objektov.

Realne možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka. Na katere simptome je torej treba biti pozoren?

»Znaki so pogosto neznačilni, pozorni pa moramo biti na splošno slabo počutje, utrujenost, nepojasnjeno izgubljanje telesne teže, bolečino v sredini hrbta in/ali trebuhu, sivo blato, temen urin, novonastali diabetes po 50. letu ob sicer normalni telesni teži. Čim prejšnje odkrivanje je zelo pomembno, saj smo danes uspešni pri zdravljenju tistih bolnikov z rakom trebušne slinavke, ki imajo ob diagnozi tumor manjši od dveh centimetrov. Petletno preživetje se v zadnjih treh desetletjih ni nič spremenilo. A vsi, ki se ukvarjamo z zdravljenjem, smo naredili velik preskok, saj sta še pred dvajsetimi leti eno leto po diagnozi živela le še dva odstotka bolnikov, danes dve leti preživi že 50 odstotkov bolnikov, tri leta 20 odstotkov, tako da neki premiki so,«

pojasni prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroeneterologijo UKC Ljubljana in dodaja, da je sicer rak trebušne slinavke zelo težaven za odkrivanje, saj ga je z ultrazvokom pogosto nemogoče odkriti in so zato potrebne dodatne, zahtevnejše preiskavne metode.

Pri vseh rakih, pri raku trebušne slinavke pa še toliko bolj, je pomembno, da ga odkrijemo čim prej in v čim zgodnejših stadijih.

Prof. dr. Janja Ocvirk, vodja sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu, ob tem pojasni, da »se zdravljenje v zadnjih letih nekoliko spreminja. Operacija je običajno prva in pri teh bolnikih je preživetje je najdaljše. Tej vedno dodajamo dodatno zdravljenje. Ko je bolezen napredovala, operacija ni več možna in imamo na voljo samo sistemsko zdravljenje, ki v zadnjih letih dosega velik preboj. Včasih smo imeli na voljo samo en citostatik, zdaj pa se je to spremenilo, saj imamo na voljo več zdravil. Raka slinavke lahko povezujemo z več nepravilnostmi v različnih genih in ti bolniki so kandidati tudi za tarčno zdravljenje. Zdaj imamo na voljo terapije za več linij zdravljenja in prav to daje malo boljše rezultate zdravljenja. Trend v svetu je predoperativno zdravljenje s kemoterapijo ali kombinacijo kemoterapije in obsevanja. To so sicer majhni premiki, a so in ostajamo optimistični, zlasti zaradi prihoda novih zdravil, ki se vežejo na mutacije, ne na lokacije tumorjev.«

Rak trebušne slinavke je tih in pogosto človeku dolgo ne dela nobenih težav. Tudi Anito Hrestak je bolezen doletela kot strela z jasnega.

»Sprva me je bolel trebuh in mislila sem, da sem prebolela trebušno gripo. Ko so težave minile, sem na to pozabila. Čez tri mesece so se bolečine v trebuhu vrnile in se naselile tudi v sredino hrbta, kmalu zatem pa sem tudi porumenela, zato sem poiskala pomoč na urgenci. Na gastroenterološki kliniki v Ljubljani so mi odstranili majhen žolčni kamen in bila sem prepričana, da je vzrok težav odpravljen. Žal je zlatenica vztrajala, zato je bilo jasno, da je zadaj še nekaj drugega. Tako sem dobila diagnozo raka trebušne slinavke. K sreči sem bila med tistimi bolniki, ki so primerni za operativni poseg, po katerem sem prejemala še šest mesecev kemoterapijo. Decembra lani sem jo zaključila in po zdravljenju živela povsem normalno, vse do letošnjega oktobra, ko se je bolezen vrnila. Pomembno je, da smo pozorni nase in na svoje telo in ob težavah gremo k zdravniku čim prej. Razložimo zdravniku, govorimo o bolezni, da bo čim več informacij doseglo čim več ljudi.«

Leto in pol od diagnoze je minilo tudi pri 67-letnem Vitu Komacu iz Ljubljane, ki je pred diagnozo imel porumenelo kožo več tednov, preden je prišel do zdravnika, kjer so mu zelo hitro postavili diagnozo raka trebušne slinavke. Tudi pri njem je sledila operacija ter po njej kemoterapija, ki jo je zaključil pred skoraj letom dni.

»O bolezni nisem vedel nič, bilo je popolno presenečenje. K sreči sem imel zelo močno oporo družine in prijateljev, zato je bilo šok lažje prenašati. Je pa bilo zame zelo dobro poskrbljeno ves čas zdravljenja in sem vse razmeroma lahko prestal. Zdi se mi pomembno, da se o tem raku govori in ljudi ozavešča. Veliko ljudi o tej bolezni in raku na sploh noče govoriti, kar je potrebno spremeniti. Samo tako ga bomo odkrivali prej.«

Prav zgodnejše prepoznavanje raka trebušne slinavke je tudi eden od glavnih ciljev skupne kampanje, ki jo številna društva bolnikov z rakom po vsem svetu, med njimi tudi Združenje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki prebavil, izvajamo prav v teh dneh. Ambasador kampanje je tudi prvi predsednik R Slovenije, gospod Milan Kučan, ki je ob začetku dejal:

»Presunjen sem bil ob spoznanju, kako zahrbtna bolezen je rak trebušne slinavke, pa tudi kako pozno postanejo njeni simptomi zares opazni. Svarilo, naj bomo pozorni na prve znake, je torej pomembno. Zato sem se tudi z veseljem odzval povabilu, da sodelujem v tej kampanji obveščanja in ozaveščanja

Kampanji se je pridružilo tudi društvo OnkoMan, ki prav v novembru ozavešča o vseh moških rakih, torej tudi o raku trebušne slinavke. Kot pravi predsednik društva Grega Pirc, »rak ne izbira po spolu, starosti, niti kje bo udaril. Zato je še posebej pomembno, da smo pozorni in da poznamo opozorilne znake. In več kot nas bo, bolj ko bomo povezani, lažje se mu bomo zoperstavili. OnkoMan-ovci smo zelo počaščeni, da nas je EuropaColon izbral za partnerja v skupni akciji boja proti raku trebušne slinavke pod geslom Skupaj smo v tem! Smo in bomo, v skupno dobro vseh nas.«

Tudi župani pristopili

V nadaljevanju dodajamo tudi izjave županov štirih občin, ki so pristopile h kampanji ozaveščanja Skupaj smo v tem! in osvetlile pomemben objekt v svoji občini:

Dr. Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica: 

»Danes je človek ujetnik pretiranega pritiska okoliščin, do česar nas je pripeljal materialni način življenja. Prihodnost človeštva je le v preporodu človeka, v njegovi vrnitvi k naravi in  sožitju z njo. Do takrat pa moramo biti osveščeni o naraščajočih boleznih sodobnosti in se s preventivo ter pozornostjo izogniti najhujšemu. Zato smo se v Mestni občini Nova Gorica odločili podpreti pobudo in osvetliti stavbo občine v vijoličen soj svetlobe v znak ozaveščanja.«

Dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje:

»Občina Kočevje se letos aktivno pridružuje podpori kampanje Združenja EuropaColon Slovenija ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke, saj želimo izraziti našo podporo vsem ljudem, ki se spopadajo s to zahrbtno boleznijo. Kako dragoceno in hkrati tudi krhko je naše zdravje največkrat spoznamo šele, ko je ogroženo, ko zbolimo. Zato upam, da bomo z našimi aktivnostmi prispevali vsaj delček k ozaveščanju javnosti in k hitrejšemu odkrivanju te bolezni. Le skupaj smo lahko pri tem uspešni in če rešimo vsaj eno življenje, smo naredili veliko. Zato pozivam vse naše občane kot tudi Slovenke in Slovence, da si ne zatiskajo oči pred to boleznijo in poskrbijo zase in za svoje bližnje.«

Ciril Globočnik, župan občine Radovljica:

»Občina Radovljica močno podpira kampanje, namenjene ozaveščanju za zgodnjo prepoznavo rakavih obolenj, saj so njihovi rezultati ključni za preživetje. Zato se pridružujemo gibanju, v okviru katerega bodo na svetovni dan raka trebušne slinavke 21. novembra po vsem svetu stavbe osvetlili z vijolično barvo. Gre za majhno dejanje, ki pa lahko veliko prispeva k javnemu zdravju.«

Matej Slapar, župan občine Kamnik:

»Z zavedanjem, da je potrebno o raku trebušne slinavke ozaveščati tudi naše občanke in občane in pritegniti čim širšo pozornost javnosti, bomo z velikim veseljem pristopili k vijoličasti osvetlitvi. Občina Kamnik že nekaj let zapored v sredini meseca novembra pristopi k projektu ozaveščanja ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in ob tej priložnosti stražni stolp Malega gradu osvetlimo z modro razsvetljavo, z veseljem pa bomo 21. novembra omenjeni stolp osvetlili v vijoličasto barvo.«  


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?