Možganska kap je eden vodilnih razlogov za smrt v svetu. V industrijskih državah je tretji najpogostejši razlog za smrt, takoj za srčno-žilnimi in malignimi boleznimi. Prav tako je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti.
Možgani so majhen, a izjemno pomemben organ, saj deluje veliko bolje kot kakršenkoli nadvse zmogljiv računalnik, ki ga je do zdaj uspelo ustvariti človeku. Njihova naloga je nadzor in usklajevanje gibanja, vedenja in telesnih funkcij, zaradi katerih lahko mislimo, čutimo, sanjamo …
Opredelitev in vrste možganskih kapi
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi motnje v prekrvavitvi možganov njihovo delovanje moteno.
Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom in hranljivimi snovmi. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev, ali so celo trajni.
Možganska kap je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Približno 80 % možganskih kapi se pojavi zaradi ishemije, pomanjkanja prekrvitve, zaradi zapore krvnega pretoka ali krvavitve. O ishemični možganski kapi govorimo, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro. Okrog 20 % bolnikov doživi hemoragično možgansko kap, ki jo povzroči krvavitev iz krvnih žil v možganih, krvavitev v določenem delu možganov. Posledično prizadeto možgansko področje ne deluje normalno. Zato se pojavi nezmožnost gibanja ene ali obeh okončin na eni strani telesa, nezmožnost govornega sporazumevanja ali motnje vida na eni strani vidnega polja.
Najpogostejši vzrok poškodbe krvnih žil v možganih, ki vodi do kapi, je ateroskleroza. Ateroskleroza je bolezen, počasi napredujoč proces kopičenja maščob, vezivnega tkiva, krvnih strdkov, kalcija in drugih snovi na stene žil odvodnic (arterij), kar povzroči zožanje, zamašitev in / ali slabitev žilne stene.
Pravočasna pomoč preprečuje trajne motnje in tudi rešuje življenje
Možganska kap je povezana z zelo visoko stopnjo umrljivosti; dve tretjini bolnikov ima telesne ali nevrološke motnje različnih stopenj, tretjina bolnikov pa je trajno invalidnih in popolnoma odvisnih od pomoči drugih.
Če se možganska kap ne prepozna v pravem trenutku, se bistveno poveča tveganje za dolgoročne težave, motnje in celo smrt.
Danes je zahvaljujoč ozaveščanju in vse boljšim izobraževanjem prebivalstva možganska kap v vedno večjem številu primerov ugotovljena dovolj zgodaj, za zagotovitev zgodne pomoči, da ljudje ne čutijo dolgoročnih posledic kapi.
Več časa, kot preteče od zagotovitve in nudenja pomoči, večja škoda se naredi na možganih. Osebe, ki dobijo pravočasno pomoč strokovnega osebja, si v mnogih primerih opomorejo brez trajnih posledic.
Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, vendar pa se tveganje bistveno poveča v zrelih, starejših letih. Celo več kot 35 % ljudi, ki utrpijo možgansko kap, je starejših od 65 let in pogostejša je pri ženskah.
Nekateri od prvih simptomov so:
- nenadna izguba ravnotežja in koordinacije,
- nenadne spremembe vida, kot sta dvojni vid ali zamegljen vid,
- odrevenelost ene strani obraza (lica),
- šibkost v rokah,
- težave z govorom in nerazumljiv govor.
