10. septembra 2016 se je Kulturno-gledališko društvo Reciklaža prebudilo v krasno novo Evropo. No, resnici na ljubo se je skozi okno odpiral pogled na Sveto Trojico v Slovenskih goricah, kjer je ves dan potekal spremljevalni program literarnega natečaja za najboljšo kratko zgodo Krasna nova Evropa, a kraj zaradi izobilja goric oziroma vinogradov prav gotovo sodi med najžlahtnejše evropske kotičke.
Nagovor predsednika žirije Željka Peroviča
Kdor želi razumeti sedanjost in upati na krasno novo prihodnost, mora vsaj malo poznati preteklost, zato se je zbirališče pri Rimskem gomilnem grobišču v Cerkvenjaku zdela smiselna odločitev. Pisci iz vse Slovenije so že zgodaj dopoldne nazdravljali starim Rimljanom, ki se, skriti v globini civilizacije, niso pustili pretirano motiti. Po pozdravu cerkvenjaškega župana in ogledu grobišč so se literati odpravili v Sveto Trojico in odromali bodisi v cerkev bodisi po trojiški literarni poti (nekateri so odromali kar naravnost proti baru Snoopy, a to ni več predmet literarnoteoretske razprave). V trojiškem kulturnem domu je udeležence natečaja ponovno zalezovala preteklost: na oder so se namreč v nenavadnih, razkošnih kostumih začeli zgrinjati igralci Kulturnega društva Delavec Lenart, ki so s predstavo Agatine skrivnosti pričarali čas reformacije in resnično, tragično ljubezensko zgodbo. Ko se ljubezen tragično konča, gre skozi želodec samo še dobra, stara hrana, s katero so se naši literarni gostje okrepčali v gostilni Šiker in se vmes posladkali še z medom (no, prav: medico) v bližnjem Čebelarstvu Vogrinčič. Terorju hrane in pijače je ponovno sledil, kot bi rekel Ivan Čolović, teror kulture, začinjen z razglasitvijo zmagovalcev. V trojiškem kulturnem domu je pisce pričakala voditeljica Ana Porenta; kljub njeni sproščenosti se je napetost vedno bolj stopnjevala in vrhunec dosegla s prihodom gospodarja kontinenta Krasna nova Evropa – najslavnejšega mafijca Dona V. Corleona (sicer Nani Poljanec). Ko je zagotovil, da pri izboru ni bilo nobene kuhinje, smo končno lahko začeli z razglasitvijo najboljših zgodb. Strokovna žirija v sestavi Željka Perovića, dr. Božidarja Jezernika, Elene Pečarič in Alenke Bartulović med 91 zgodbami in izbrala takole: prvonagrajenka, prejemnica denarne nagrade v vrednosti 500 evrov in častnega naziva literarna zavetnica, je postala Tanja Mastnak, druga nagrada, tablični računalnik v vrednosti 300 evrov, je pripadla Samo Petančiču, tretja nagrada, nova izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pa Vasju Jagru. Prejemnici dodatnih nagrad – potovanja v evropsko prestolnico za dve osebi in Slovenskega etimološkega slovarja – pa sta Jana Kolarič in Mateja Mahnič. Sledila je še razglasitev knjižnih nagrajencev, ki so: Nina Mesner, Nataša Štefanac, Metka Lampret, Roman Rozina, Mojca Ramšak, Nina Kremžar, Tim Uršič, Ivanka Kostantino, Petra Vidic in Sanja Premović.
Od leve proti desni: tretjenagrajenec Vasja Jager, prvonagrajenka Tanja Mastnak in drugonagrajenec Samo Petančič
Po zaključni prireditvi smo dosedanje literarne zavetnice (same dame!) slavnostno razglasili še ob literarnem spomeniku, na katerem bodo kmalu tablice z njihovimi imeni in podpisi in se po zgledu Knežjega kamna imenuje Knjižni kamen. Literarne zavetnice so, poleg letošnje nagrajenke Tanje Mastnak, postale še Milena Miklavčič (2012), Metka Lampret (2013), Majda Arhnauer Subašič (2014) in Klavdija Kia Zbičajnik (2015).
Bodoči literarni spomenik Knjižni kamen
Zaključili smo, kot se za literate edino spodobi, v samostanski kleti, kjer smo nič kaj meniško nazdravljali in modrovali, da krasna nova Evropa tukaj in zdaj vsekakor obstaja …
Foto: Gregor Grešak
