Bolnikov z nevrološkimi boleznimi je čedalje več; danes njihovo zdravljenje zahteva že tretjino vseh stroškov zdravstvenih sistemov na naši celini, smo lahko letos poleti slišali na kongresu Evropskega nevrološkega združenja (ENS) v Berlinu. Bolezni živčnega sistema in možganov so pogostejše od raka – na podlagi najnovejših makroekonomskih podatkov je zanje iz evropskih zdravstvenih sistemov treba nameniti 386 milijard evrov na leto, opozarja prof. dr. Gérard Said iz Pariza, novi predsednik združenja ENS.
Stroški so zdaj zagotovo še višji, ker je dr. Said v Berlinu navajal podatke raziskave Cena možganskih motenj v Evropi, ki so jo končali leta 2005, opravili pa so jo v 25 članicah EU (v vseh, razen v Romuniji in Bolgariji) ter na Islandiji, Norveškem in v Švici. V raziskavi so upoštevali predvsem podatke s konca 90. let 20. stoletja, med možganske motnje pa so vključili afektivne, anksiozne in psihotične motnje, različne bolezenske odvisnosti, demenco, migreno, možgansko kap, multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, travmatske poškodbe možganov, možganske tumorje in epilepsijo. Med raziskavo so ugotovili, da je konec 20. stoletja 127 milijonov prebivalcev omenjenih 28 evropskih držav imelo težave vsaj zaradi ene tovrstne motnje – to je 27 odstotkov od 466 milijonov prebivalcev tega dela Evrope.
Če ne upoštevamo motenj in odvisnosti, ampak samo nevrološke bolezni v ožjem pomenu, je v opazovanem delu Evrope več kot 50 milijonov takšnih primerov: približno 41 milijonov ljudi ima težave zaradi migrene, približno pet milijonov pa zaradi ene izmed oblik demence.
Zaradi staranja evropskega prebivalstva opažamo čedalje več primerov demence, zato je mogoče pričakovati, da se bo čez nekaj let število teh bolnikov podvojilo. Epilepsijo je konec 90. let v Evropi imelo približno 2,8 milijona ljudi, Parkinsonovo bolezen 1,2 milijona ljudi, približno milijon ljudi pa vsako leto doživi možgansko kap; tudi število tovrstnih bolnikov se zelo hitro povečuje.
Zapostavljene (diabetične) nevropatije
Nevropatije so zelo razširjene bolezni, na katere pogosto nismo dovolj pozorni, je v Berlinu poudaril dr. Said. Na svetu ima težave zaradi nevropatij od 20 do 30 milijonov ljudi. Velik izziv za zdravnike in zdravstveno politiko je hitro naraščanje števila bolnikov z diabetično nevropatijo. »Na podlagi številnih mednarodnih virov podatkov lahko ugotovimo, da več bolnikov niso pravilno diagnosticirali, zato jih niti ne zdravijo ustrezno,« je povedal dr. Said in dodal: »To je sporno zlasti zato, ker lahko z zgodnjim odkrivanjem in nadaljnjim zdravljenjem pogosto preprečimo dramatične posledice, denimo amputacije.«
Ste se znašli v situaciji, ko ne zmorete več sami? Morda kdo okoli vas? Posvetujte se na forumu >>
