Da zgodbe ne bi bile preveč enostranske in površinske, smo za mnenje in stališče povprašali tudi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prejeli smo sledeče informacije:
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
telefon:01/ 369 77 04
[email protected]
/* */
Rejništvo je institut družinskega prava, urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih kot posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.
Kadar se ugotovi, da otrok iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših oz. je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, je rejništvo eden izmed ukrepov, ki jih lahko uporabi center za socialno delo otroka. Ocena, kdaj je otrok v matični družini ogrožen do take mere, da ga je potrebno iz družine umakniti, je odvisno od strokovne presoje v vsakem primeru posebej.
Rejništvo je ukrep začasne narave. Dolžnost centrov za socialno delo je, da na eni strani ustrezno poskrbijo za posameznega otroka, ki je nameščen v rejništvo, na drugi strani pa si mora istočasno prizadevati za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bil otrok umaknjen iz domačega okolja. Trajanje posameznega rejniškega razmerja je odvisno od individualnih koristi otroka, ki jih je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. V skladu s tem določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, da se po namestitvi vsakega otroka v rejniško družino oblikuje t.i. individualno projektno skupino, ki jo poleg socialnega delavca in rejnika oz. rejnice sestavljajo tudi rejenec oz. rejenka in biološka družina. Temeljna vloga individualne projektne skupine je spremljanje in načrtovanje izvajanja konkretnega rejništva, kot tudi načrtovanje njegovega prenehanja.
Po odločitvi za namestitev otroka v rejniško družino je dolžnost centra za socialno delo, da med rejniki, izbere tisto rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Po namestitvi otroka mora sestaviti individualno projektno skupino (IPS), ki pripravi za posameznega otroka individualni načrt, prilagojen starosti oziroma stopnji razvoja otroka ter otrokovim potrebam. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) določa, da je dolžnost centrov za socialno delo, poleg dejavnosti v okviru IPS, spremljanje rejenca z obiski na domu, pogovori na centru, obiski na šoli in sodelovanje z drugimi institucijami. Nadzor nad delom centrov za socialno delo pri izvajanju teh nalog je zagotovljen v okviru inšpekcijskega nadzora, določenega v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04, uradno prečiščeno besedilo), ki predvideva tudi različne ukrepe v primeru ugotovljenih nepravilnosti.
Vse rejnice in rejniki morajo imeti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja predpisuje Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti. Formalni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat oz. kandidatka za rejništvo, so stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, vsaj poklicna ali strokovna izobrazba in polnoletnost. Rejnica oziroma rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica; oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica ter oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. V postopku pridobitve dovoljenja je zelo pomembna tudi ocena o primernosti kandidata in njegove družine, ki jo izdela center za socialno delo. Iz ocene mora biti med drugim razviden motiv za izvajanje rejništva.
Rejništvo se lahko izvaja tudi kot poklic, vendar morajo imeti rejnice in rejniki, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic, istočasno nameščene tri rejence, razen v primerih, ko je ta normativ znižan, o čemer odloča posebna komisija. Republika Slovenija takim rejnicam in rejnikom poleg rejnine zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Rejnica oziroma rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti torej veljavno dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in ne sme biti v delovnem razmerju, biti družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba ali opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Seveda pa so dolžnosti rejnice oz. rejnika pri izvajanju rejniške dejavnosti enake, ne glede na to ali dejavnosti izvaja kot poklic ali ne.
Kadar obstaja sum, da je otrok žrtev zlorabe, so pristojni organi dolžni otroka zaščititi v vseh primerih enako, ne glede na to, ali je otrok v rejniški družini ali v domačem okolju. V kolikor se ugotovi, da rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka, zakon določa razvezo rejniške pogodbe kot tudi odvzem dovoljenja rejniku. Nadzor nad neposrednim izvajanjem rejniške dejavnosti izvajajo centri za socialno delo v skladu z določbami Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti in ga ocenjujemo kot povsem zadovoljivega. Nadzor nad delom centrov za socialno delo pa izvaja socialna inšpekcija.
Rejniška dejavnost oz. njeno izvajanje se v celoti financira iz državnega proračuna. Rejnica oziroma rejnik je za vsakega rejenca oziroma rejenko upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v višini otroškega dodatka kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka) in plačilo dela. Rejnina ni podvržena plačilu dohodnine.
Rejnicam in rejnikom, ki izvajajo rejništvo kot poklic, država poleg rejnine plačuje tudi prispevke za socialno varnost v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost (v letu 2006 je to v višini 64.859 SIT od osnove 169.784 SIT).
Če rejnici ali rejniku ni potrebno kriti stroškov za obleko in obutev za rejenko oziroma rejenca, se oskrbnina zmanjša za 25% zneska sredstev za materialne stroške, kadar pa ima rejnica ali rejnik izredne izdatke za rejenko oziroma rejenca, se lahko oskrbnina zviša za 25% zneska sredstev za materialne stroške (izredni izdatki ob namestitvi rejenke oz. rejenca, če ta nima osnovnih življenjskih potrebščin; izredni izdatki, povezani z izobraževalnim procesom, z interesnimi dejavnostmi, z zdravjem oz. z drugimi posebnimi obravnavami rejenke oz. rejenca ter izredni izdatki, povezani s stroški obiskovanja matične družine, če ta živi v oddaljenem kraju in ne more zagotavljati za to potrebnih sredstev).
Mesečna rejnina v letu 2006 za enega otroka tako znaša:
56.840 SIT materialni stroški za rejenca
22.080 SIT denarni prejemek v znesku otroškega dodatka
25.740 SIT plačilo dela
104.660 SIT neto skupaj mesečno
Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic in ima v skladu z normativom v rejništvu tri otroke, prejme mesečno 313.980 SIT neto skupaj mesečno za tri otroke, poleg tega se mu plačujejo tudi prispevki za socialno varnost v višini 64.859 tolarjev (od osnove 169.784 tolarjev).
Teme objavljene na Med.Over.Net:
ZLORABE V REJNIŠTVU: 1. VIRTUALNA JAVNA TRIBUNA >>>
KDO KRIČI IN KDO MAŠI USTA? >>>
