Pri tem Rižnerjeva, ki sicer ni zdravnica ampak biologinja, navaja štiri rizične sestavine, ki jih vsebujejo cepiva: mrtve ali žive patogene mikroorganizme (povzročitelje bolezni), različne dodatke (stabilizatorje, barvila, konzervanse…), ostanke gojišča, na katerih so bila cepiva gojena (živalska tkiva v obliki tujih beljakovin) ter odkrite in neodkrite živalske viruse. Poleg tega opozarja še na druge dodatke in ostanke, kot so strupena živosrebrova spojina tiomersal, formaldehid, ki je rakotvoren, v cepivu proti otroški paralizi pa so odkrili opičji papovavirus, ki povzroča raka. Dodaja, da je učinek sicer res odvisen od količine, da pa se posamezni učinki zlasti pri dojenčkih seštevajo. Zaradi tega opozarja, da bi moralo biti cepljenje pod večjim nadzorom!
Dr. Alenka Kraigher, predstojnica centra za nalezljive bolezni pri inštitutu za varovanje zdravja, pa pravi, da je v sestavi cepiva le tisto kar koristi in je dovoljeno. Nekatere snovi v cepivih pač morajo biti, da sploh lahko učinkuje, vendar ne gre za nedovoljene snovi. V Sloveniji ni bilo v zadnjih dvajsetih letih niti enega primera smrti otroka zaradi posledic cepljenja. Če se že pojavijo negativni učinki cepljenja, pa gre ponavadi le za rdečico, oteklino, povišano temperaturo ali glavobol. Gre za telesne reakcije, ki pa v nekaj dneh popolnoma izginejo.
Kaj menijo ostali lahko več preberete na spletnih straneh Dnevnika.
