V Sloveniji za astmo trpi 16 % prebivalcev, starih od 18 do 65 let. Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, ki pa jo je danes s stalnim nadzorom in zdravili mogoče uspešno zdraviti. Največji dejavniki tveganja so kombinacija genske predispozicije in izpostavljenost onesnaženju, zunanjim in notranjim alergenom, cvetnemu prahu, plesni in cigaretnemu dimu.
Kaj je astma?
Bronhialna astma je bolezen pljuč, ki se manifestira v ponavljajočih se napadih težkega dihanja, spremljanimi z značilnim piskanjem, ki so si po jakosti različni. Čeprav se bolezen pogosto začne v otroštvu , se lahko pojavi tudi v kateri koli starosti. Z leti se bolezen lahko izboljša ali celo izgine. Za astmo boleha približno 5 % svetovnega prebivalstva, vendar je pogostnost pri otrocih dvakrat večja.
Forum ASTMA IN DRUGE PLJUČNE BOLEZNI z rof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Vzroki za bolezen
Bronhialna astma je lahko intrinzična, ko zunanjih dejavnikov ne moremo ugotoviti, ali pa ekstrinzična, ko vzroki zanjo ležijo v alergijah (večinoma zaradi vdihovanja kakih snovi). Čeprav ima večina astmatičnih bolnikov pozitivne alergijske teste , alergija ni nujno vzrok za bolezenske simptome. Najpogostejši alergeni, ki povzročajo ekstrinzično astmo, so pelodi (ki povzročajo tudi seneni nahod), hišni prah, živalske dlake in perje, tobačni dim, napadi pa se pojavijo tudi zaradi mrzlega zraka, alergije na hrano ali zdravila, stresa, anksioznosti.
Pomemben dejavnik bolezni je tudi dednost.
Simptomi
Napadi astme se lahko med seboj zelo razlikujejo. Kažejo se v obliki težke sape (sopenje), piskanja v pljučih, včasih suhemu kašljanju pri naporu in občutku tesnobe v prsnem košu. Napadi lahko trajajo od ene ure pa do celega dneva in postanejo nevarni, če je dihanje zelo oteženo. Pri hudih napadih se lahko bolnik poti, ima pospešen srčni utrip, ne more ležati ali zaspati. Zelo hudi napadi so lahko tudi smrtni, saj nizka vrednost kisika v krvi povzroči cianozo (pomodrelost) obraza, zlasti ustnic, koža pa pobledi in je lepljiva.
Preprečevanje
Za astmo ni zdravila, napade pa je v veliki meri mogoče preprečiti z odstranjevanjem specifičnih vzrokov, ki jih lahko ugotovimo s testi. Hiposenzibilizacija (kura injekcij alergena) je manj uspešna ali pa sploh ne. Veliko bolj so uspešna profilaktična zdravila, ki jih je treba jemati večkrat na dan, po navadi z inhalatorjem.
Zdravljenje
Ob napadu je potrebno sprostiti in razširiti dihalne poti, kar lahko dosežemo z bronhodilatatorji. Bolnik jih po navadi dozira z inhalatorjem ali razpršilcem, ki jih dobimo v različnih oblikah. Na voljo so tudi perorani pripravki. Pri bolnikih s težjo obliko astme je potrebno dolgotrajno zdravljenje z oralnimi kortikosteroidi. V nujnih primerih mora dobiti bolnik ob napadu kisik, kortikosteroide in bronhodilatatorje v obliki inhalacij ali intravensko injekcijo aminofilina. Včasih, vendar zelo redko je potrebno bolnika priključiti na respirator, ki pod pritiskom črpa zrak in kisik v pljuča.
